Kako se je dobra vest ohranila
Poglavje 5
Kako se je dobra vest ohranila
1. Zakaj se je Biblija ohranila do danes?
VELIKO starih zapisov je izginilo. Podobno kot njihovi pisci, so se vrnili v prah in utonili v pozabo. Od večine spisov minulih tisočletij so se ohranili samo odlomki, toda Biblija obstaja še danes. Točno tako je, kakor beremo v 1. Petrovem 1:24, 25.
»Kajti ‚vse meso je kakor trava in vsa slava njegova kakor trave cvet; posuši se trava in cvet ji odpade, beseda Jehovina pa ostane vekomaj‘. To je beseda blagovestja, ki se vam je oznanila.«
Da je biblijsko poročilo kljubovalo uničujočemu delovanju časa in sovražnikovim napadom, je res presenetljivo. Nedvomno je Bog skrbel, da je bila »dobra vest« ohranjena za naše vodstvo v sedanjem kritičnem času.
OHRANITEV BIBLIJE
2. Kako so ostali ohranjeni prvotni biblijski zapisi Mojzesa, in kako dolgo?
2 Navdihnjeni pisci Biblije so uporabljali za svoje prvotne »knjižice« material, napravljen iz živalskih kož. Zvesti možje so skrbeli za to, da so bili prvi zapisi »položeni ob strani skrinje zaveze« in varno shranjeni. To je bila sveta skrinja, ki so jo morali narediti Izraelci na Jehovino zapoved (5. Mojzesova 31:26; 1. Samuelova 10:25). Ko so Izraelci zapadli malikovanju, se je knjiga zakonov, ki jih je napisal Mojzes, za nekaj časa izgubila, toda dobri kralj Josija jo je spet našel, ko je dal popraviti tempelj v Jeruzalemu. Ti prvotni zapisi so izginili najpozneje takrat, ko so Babilonci leta 607 pr. n. št. uničili ta tempelj.
3. a) Kaj pokaže, da so bili v Danielovem času na razpolago prepisi Biblije? b) Kako se je leta 537 pr. n. št. izpolnila neka prerokba? (Jeremija 29:10).
3 Do takrat so že bili napravljeni prepisi, rokopisi teh navdihnjenih spisov, tako da je Božji služabnik Daniel, ujetnik v Babilonu, po »pismih« — po Jeremijevih prerokbah — »obrnil pozornost« na to, da se mora ujetništvo Židov končati po izteku 70 let leta 537 pr. n. št. (Daniel 9:2). Iz zgodovine vemo, da se je ujetništvo dejansko končalo tistega leta, ker je Bog po čudežu poskrbel, da se je preostanek Židov vrnil v Jeruzalem in spet zgradil Božji tempelj.
4. a) Za kaj se je zavzel Ezra, kar je Judom zelo koristilo? (Ezra 7:6). b) Kakšen novi razvoj se je pričel okrog leta 280 pr. n. št.?
4 Po tej obnovi se je ‘Ezra, pismouk’ zavzel za to, da se zbranim Židom ‘bere iz knjige Božje postave vsak dan’ (Nehemija 8:13, 18). Izgleda, da je takrat delalo mnogo prepisovalcev, ki so spise ročno prepisovali, da bi jih Židje, ki so živeli medtem razkropljeni po vsem svetu starega časa, imeli na razpolago. Okrog leta 280 pr. n. št., so pričeli v Aleksandriji (Egipt) prevajati Hebrejske spise v grščino, ker so tamkajšnji Židje govorili grško. Ta prevod je znan pod imenom Septuaginta (kar pomeni »sedemdeset«), ker jo je prevajalo sedemdeset Židov.
5. a) Kako so se prepisovalci varovali napak pri prepisovanju spisov? b) Kaj nam pokaže primerjava Izaijevega zvitka z Mrtvega morja z rokopisi iz desetega stoletja? (5. Mojzesova 4:2).
5 Prepise Hebrejskih spisov so pisali silno skrbno, in pismouki so se posluževali nenavadnih varnostnih ukrepov, da bi bili sigurni, da niso naredili napak. Pregledovali so prepise, tako da so šteli besede, da, celo črke, in če je bila napačna ena sama črka, so uničili ves ta del rokopisa in ga nanovo prepisali. Dokaz takšne točnosti so rokopisi iz desetega stoletja n. št., ki imajo v bistvu enako besedilo kakor pred kratkim najden Izaijev zvitek z Mrtvega morja, ki je bil napisan v prvem ali drugem stoletju n. št. To pomeni, da je ostal tekst Biblije skozi tisočletja kljub ponovnemu prepisovanju nepopačen.
6. Zakaj smo lahko prepričani, da je besedilo Biblije danes pravilno?
6 Prav tako skrbno so prepisovali Krščanske grške spise. Zato smo lahko prepričani, da imajo hebrejski in grški teksti, ki so osnova naših sedanjih prevodov Biblije, v bistvu enako besedilo kakor originalni spisi, ki so bili »od Boga navdihnjeni«. Primerjalni študij več tisočev rokopisov v mnogih jezikih to potrjuje. Da, natisnjena Biblija, kakršna nam je danes na razpolago v preko 1500 jezikih, je ista »beseda«, ki se je pod Božjim navdihnjenjem pisala od 16. stoletja pred n. št. vse do 1. stoletja našega štetja.
POSKUSI, DA SE ZATRE »DOBRO VEST«
7. a) Kdo so bili sovražniki Biblije, kaj jim je rekel Jezus, in kako so reagirali? (Matevž 23:27, 28). b) Koga je uporabil satan za nasprotovanje »dobri vesti«? (2. Petrov. 2:1, 2).
7 Biblija je vedno imela sovražnike. Presenetljivo je, da so bili njeni glavni sovražniki religiozni vodje, ki so zatrjevali, da poučujejo iz Biblije. Jezus je na primer o religioznih voditeljih Židov svojega časa rekel, da so »ovrgli zapoved Božjo«, ker so poučevali »svoja izročila« in »človeške zapovedi« (Matevž 15:6—9). Jezus jih je nato obsodil, rekoč jim:
»Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati ... na resnici ne stoji, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži« (Janez 8:44).
Ker je Jezus govoril resnico in ker je oznanjal »dobro vest« o Božjem namenu, da človeštvo osvobodi, so ga ti religiozni voditelji dali usmrtiti. Čeprav je Jezus osnoval krščansko skupščino »kot stolp in podstavek resnice«, je satan, hudič, nadaljeval s svojim nasprotovanjem »dobri vesti« s pomočjo svojih religioznih pomočnikov na Zemlji (1. Timoteju 3:15).
8. a) S katerimi besedami napoveduje Biblija velik odpad? (Matevž 7:15, 20). b) Kdo je osnoval krščanstvo in kdaj? c) Sestavni del česa je postala religija takoimenovanega krščanstva? d) Zaradi česa so cerkve krščanstva Božji sovražniki?
8 Apostol Pavel je vnaprej napovedal, kaj se bo zgodilo, ko je leta 56 n. št. rekel starešinam krščanske skupščine v Efezu:
»Jaz vem, da pridejo po odhodu mojem med vas grabljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi; in izmed vas samih vstanejo možje, ki bodo govorili popačene nauke, da bi potegnili učence za seboj« (Dejanja apostolov 20:29, 30).
In tako se je zgodilo. V tristo letih je prišlo do velikega odpada. Leta 325 n. št. je osnoval nekrščeni rimski cesar Konstantin »krščanstvo«. V tem religioznem sistemu so popačili krščanski nauk in ga povezali z mnogimi od satana navdihnjenimi miti starega Babilona, ki je bil izhodišče celotne krive religije. Tako je postala religija krščanstva sestavni del svetovnega kraljestva krive religije, ki je označen v Bibliji kot »Babilon veliki, mati nečistnic in gnusob zemlje« (Razodetje 17:3—5). S to vrsto nečistovanja so mišljeni postopki religioznih skupnosti, ki trdijo, da pripadajo Bogu, gojijo pa pretirano prijateljstvo s podkupljivimi političnimi vladarji tega hudobnega sveta. Tako postajajo ‘Božji sovražniki’ (Jakob 4:4). Večkrat so cerkve krščanstva nahujskale politične voditelje, da so preganjali prave kristjane.
9. Kateri zgodovinski dogodki so dokazali, da si je krščanstvo nakopalo krivdo krvi? (Jeremija 2:34).
9 Na zunaj izgleda religija krščanstva zelo lepa, s svojimi krasnije plenilo nemočmi katedralami, bazilikami in cerkvami, s pompoznimi procesijami in ganljivo glasbo. Toda kakšno zgodovino ima krščanstvo? Stoletja na ljudstva, jih koloniziralo in zatiralo. Zgodovina poroča o krvavih križarskih pohodih na Bližnjem Vzhodu, o kruti inkviziciji v mnogih deželah katoličanstva, o opijski vojni proti Kitajski in o nečloveških vojnah in religioznih prepirih dvajsetega stoletja. Tako prva kakor druga svetovna vojna sta izbruhnili v krščanstvu, in katoličani in protestanti so se med seboj brez razlik morili.
10. Kaj pokaže, da so cerkve krščanstva le navidez krščanske? (Matevž 26:52).
10 Biblija močno obsoja takšne sebične vojne:
»Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami? Ne li odtod, namreč od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih? Želite, a nimate; morite in želite zavidno, a ne morete doseči! borite se in vojskujete; nimate, ker ne prosite. Prosite, a ne dobite, ker slabo prosite, da bi zapravljali v slah svojih« (Jakob 4:1—3).
NASPROTOVANJE PREVAJANJU BIBLIJE
11. Kakšen odpor je nudila katoliška cerkev proti širjenju Biblije? (Janez 3:19, 20).
11 Zgodovina krščanskih religij vključuje tudi ogorčeno nasprotovanje širjenju Biblije in njene »dobre vesti«. Nič čudnega — končno razgalja Biblija njihovo krivdo za kri. V zloglasnem temnem srednjem veku, ko so krščanstvu več kot tisoč let vladali papeži Rima, se niso trudili, da bi prišla Biblija med navadne ljudi. Redki izvodi, ki so bili na razpolago, so bili pisani v latinščini, v jeziku, ki so ga sčasoma razumeli le še duhovniki. Ko so se končno hrabri možje trudili, da prevedejo Biblijo v jezik preprostega ljudstva, da bi se jo lahko bralo in razumelo, so bili preganjani in v mnogih primerih usmrčeni. V 14. stoletju je John Wycliffe prvi prevedel Biblijo iz latinščine v angleščino. Toda katoliški nadškof iz Canterburyja (Anglija) ga je opisal takole: »Ta kužni malopridnež ... sin stare kače«, in nekaj let po njegovi smrti so nasprotniki Biblije izkopali njegove ostanke, jih sežgali, pepel pa vrgli v reko Swift.
12. a) Kakšen cilj si je postavil Tyndale? (Lukež 2:10). b) Kaj je naredil, da bi dosegal ta cilj, toda kaj se mu je zgodilo? c) Kakšen uspeh je imelo Tyndalovo delo?
12 V 16. stoletju je prevedel William Tyndale Biblijo iz izvirnih jezikov hebrejščine in grščine v angleščino in izjavil: »Če me Bog ohrani pri življenju, želim povzročiti, da bo v nekaj letih mladenič, ki hodi za plugom, vedel o Svetem pismu več kakor velika čreda današnjih duhovnikov.« Toda moral je bežati iz Anglije v Evropo, da je lahko Biblijo prevedel in jo dal tiskati. Natisnjene izvode so nato pretihotapili v Anglijo in jih v velikem številu razširili kljub dejstvu, da je duhovništvo vse Biblije, ki so mu prišle v roke, javno sežgalo. Neki hinavec je Tyndala izdal, pozneje so ga zadavili in sežgali. Toda njegov prevod Biblije je živel naprej in tako so preprosti ljudje, podobni »mladeniču za plugom«, lahko brali njeno »dobro vest«. Pozneje jim je zelo koristila pri pripravi znane angleške King-James Biblije.
13. Pod kakšnimi okoliščinami so nastali nekateri prevodi Biblije v jezike Daljnjega Vzhoda?
13 Tudi drugi biblijski prevodi so često naleteli na nasprotovanja. V Kantonu (Kitajska) so Robert Morrison in njegovi pomočniki ponoči skrivaj prevajali Biblijo. Vedeli so, da bodo mučeni do smrti, če bi jih odkrili. Ko so nekoč skrili lesene klišeje knjige Dejanj apostolov, so jih požrli termiti. Leta 1818 so izdali celotno Biblijo v kitajščini. Prevajanje Biblije v burmanščino je bilo končano leta 1835, zatem ko je bil njen prevajalec A. Judson skoraj eno leto vklenjen v verige v zaporu polnem mrčesa, medtem ko je imel manuskript svojega prevoda skrit v svoji blazini. V 1880. letih, ko je bilo delovanje misionarjev v Koreji prepovedano, so v Mandžuriji prevajali dele Biblije v korejski jezik, jih natisnili in veliko izvodov je našlo pot v Korejo. Prva celotna Biblija v japonščini je bila izdana leta 1887 in nekaj prvih izdaj je vsebovalo Božje ime Jehova, v Hebrejskih in Grških spisih.
»DOBRA VEST« ŠE NAPREJ OBSTOJA!
14. a) Kaj pokaže, da so se izjalovili satanovi poizkusi, da zatre Biblijo? b) Ali nameravajo cerkve krščanstva poučevati Biblijo?
14 Satanovi poizkusi, da zatre Biblijo, so se izjalovili. V zadnjih letih so izšli odlični biblijski prevodi v mnogih jezikih, in »dobra vest« je postala dostopna vsemu človeštvu. Biblijo lahko najdemo v mnogih domovih, toda ali so cerkve krščanstva pomagale ljudem razumeti Biblijo? Ne, ker imajo danes enako stališče kakor religiozni voditelji Jezusovega časa. Odrinili so Božjo besedo ‘zaradi svojih izročil’, ta izročila pa vsebujejo krive nauke Babilona, ki so bili sprejeti, ko je Konstantin ustanovil »krščanstvo« (Marko 7:9, 13).
15. Kako to, da se oznanja dobra vest »vsemu stvarjenju«? (Dejanja apostolov 1:8).
15 K sreči so danes v vseh deželah sveta kristjani, ki so se vrnili k čistemu nauku dobre vesti, oznanjevane po Jezusu in njegovih apostolih. Kakor v času krščanske skupščine prvega stoletja, oznanjujejo ponovno to dobro vest »vsemu stvarjenju pod nebom« (Kološanom 1:23). To je ‘veličastna dobra vest srečnega Boga’ (1. Timoteju 1:11, NS). Kdo pa je ta »srečni Bog«, in kako lahko dobimo njegov blagoslov?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 40]
Izaijev zvitek z Mrtvega morja dokazuje, da je bila Biblija točno ohranjena.
[Slika na strani 43]
Krščanstvo dokazuje s svojimi vojnami, da ne zastopa pravega krščanstva.
[Slika na strani 46]
Kljub nasprotovanju krive religije, se ‘dobro vest oznanjuje po vsem stvarstvu’.
