Poglavje 14

Oboževanje živega Boga

1. a) Kakšno obliko oboževanja odobrava Bog? b) Zakaj je nevarno enostavno pripadati katerikoli religiozni skupnosti? (Matevž 15:14). c) K čemu te bo vodilo pravo oboževanje? (Filipljanom 4:8).

PRAVO oboževanje je izgrajujoče. Pospešuje ljubezen do Boga in do bližnjega in nima nič opraviti z nečistostjo sveta. Jakob, Jezusov polbrat, ga je takole opisal:

»Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta« (Jakob 1:27).

Nič ni doseženo s tem, da pripadamo neki religiozni skupnosti, ker je tako, kot da bi hodili po eni od mnogih poti, ki vodijo na goro. Te poti so lahko nevarne in vodijo človeka v zmote, ker obstaja danes zelo veliko religioznih skupnosti z različnimi verovanji in njihovi voditelji se pogosto motijo ali pa imajo sebične nagibe. Nasprotno te bo pravo oboževanje vodilo po »modrosti od zgoraj«, ki je predvsem »čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna, polna usmiljenja in dobrega sadu, dvoma prosta, brez hinavščine« (Jakob 3:17).

2. a) Zakaj so nekateri naši predniki spremenili svojo religijo? b) Kaj naj bi zato danes naredili? (1. Tesaloničanom 5:20, 21).

² Nekateri ljudje opravičujejo svojo pripadnost določeni religiozni skupnosti takole: »Naša družina  je v tej veri že mnogo rodov.« Zgodovina pa pokaže, da so bili mnogi predniki pripravljeni spremeniti se, če so smatrali to za koristno. Na Japonskem so na primer bili do devetega stoletja skoraj vsi pripadniki šintoizma. Zatem je mnoge privlačil budizem in so sprejeli to religijo. Danes bo večina Japoncev rekla, da so budisti. Razlog za to je, da njihovi predniki niso zavzeli stališča: »Religija mojih staršev je dovolj dobra zame.« Bili so pripravljeni poslušati nekoga drugega. Sedaj veliko ljudi prisluhne Bibliji.

3. Katero napačno stališče je Jezus popravil, ko je govoril o oboževanju? (Izaija 46:5—7).

³ Kakšno obliko oboževanja priporoča Biblija? Ko je bil Jezus tu na Zemlji, je večina ljudi mislila, da so ceremonije in formalnosti pomembne za oboževanje. Nekateri so Boga oboževali na določeni gori, drugi v templju v Jeruzalemu; Jezus je rekel o njih:

»Prihaja ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori, ne v Jeruzalemu. Vi molite, česar ne veste (ne poznate, NS). ... Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi  molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili. Bog je DUH, in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici« (Janez 4:21—24).

4. Kaj pomeni, oboževati Boga »v duhu in resnici«? (Lukež 10:27).

⁴ Kaj je Jezus mislil s tem? Mislil je, da to formalno oboževanje v svetišču ali v cerkvi z razkošnimi ceremonijami ni to, kar želi Bog. Jehova je »DUH« (2. Korinčanom 3:17). Zato sprejema naše duhovno oboževanje, ki prihaja iz hvaležnega srca, ne glede na kraj oboževanja. Bog nas ljubi, in to pokaže z vsemi veličastnimi pripravami, ki jih je za nas napravil, tako ga tudi mi lahko obožujemo »v duhu«, s tem da njemu in našim bližnjim izkazujemo svojo ljubezen. Obožujemo ga lahko ‚v resnici‘, tako da spoznavamo iz njegove Besede, Biblije, njegov namen glede nas in nato delamo njegovo voljo. Naše oboževanje ‚v resnici‘ zahteva tudi, da odločno zavrnemo vse religiozne zmote.

»IZIDITE IZ NJE, LJUDSTVO MOJE«

5. a) Katere oblike oboževanja se po Bibliji moramo varovati? (Jeremija 10:3—5). b) Kako opisuje Razodetje svetovno kraljestvo krive religije in zakaj? (Jakob 4:4).

⁵ Da bi bilo naše oboževanje prijetno Jehovi, moramo popolnoma opustiti vsako obliko krivega oboževanja. Biblija to na raznih mestih zelo jasno pojasnjuje:

»Ljubljeni moji, bežite od malikovalstva!« »Ne morete piti keliha Jehovinega in keliha zlih duhov (demonov, NS), ne morete biti deležni mize Jehovine in mize zlih duhov.« »Otročiči, varujte se malikov!« (1. Korinčanom 10:14, 21; 1. Janezov 5:21).

K temu dodaja Razodetje še pomemben ukaz: »Izidite iz nje, ljudstvo moje.« Odkod naj izidemo? Iz  ‚Babilona velikega, matere nečistnic in gnusob zemlje‘ — iz svetovnega kraljestva krive religije, katoliške, protestantske in iz nekrščanskih, ki vse po vrsti zavračajo resnico Biblije! Kakor že omenjeno, je »njeno« duhovno nečistovanje v tem, da daje podporo in pomoč posvetnim vladarjem in politikom. Organizirala je celo lastne religiozno politične stranke. Skupaj s svojimi »hčerami«, to je s sektaškimi religioznimi skupnostmi, je v teku zgodovine podpirala vojne in nasilne ali zatirajoče programe diktatorjev in drugih političnih vladarjev. Na zunaj je bila videti čedna, ker je trdila, da ohranja politiko »čisto« in dajala vladarjem zunanji videz svetništva ter blagoslavljala njihovo orožje. Toda iz nebes smo resno pozvani: ‚Ostanite daleč od nje‘; ker se politične sile — njeni dosedanji »ljubimci« — pripravljajo, da jo uničijo (Razodetje 17:3—5, 16; 18:4).

6. Ali lahko našteješ nekaj običajnih religioznih navad, ki potekajo iz starega Babilona?

⁶ Ločiti se moramo torej od vseh krivih religioznih sistemov, naukov in običajev. Kakšni pa so ti običaji? Angleški kardinal Newmann jih je nekaj naštel v svoji Razpravi o razvoju krščanskega nauka (Essay on the Development of Christian Doctrine, izdani leta 1878):

»Uporaba templjev, posvečenih posameznim svetnikom in včasih okrašenih z vejami, kadilo, luči in sveče, zaobljube pri ozdravljanju, blagoslovljena voda, pribežališča, prazniki in praznični časi, uporaba verskih koledarjev, procesij, duhovniška oblačila, blagoslavljanje polj, tonzura (okrogel izrez las na temenu) ... pozneje pa tudi slike, morda cerkveno petje ...«

V svoji razpravi je pisal kardinal dalje, da je katoliška cerkev »posvetila običaje, ki jih je prevzela od nekrščanskih religij«, čeprav so po njegovih besedah »orodje in pritikline demonskega kulta«.

7. a) Katerih religioznih praznikov Bog ne odobrava? b) Ali se praznuje božič na Jezusov rojstni dan? c) Odkod potekajo božični običaji po Encyclopediji Americani? d) Kaj mislijo pravi oboževalci o božiču in zakaj? (2. Korinčanom 6:17). e) Kateri edini dogodek je Kristus zapovedal svojim naslednikom, da ga praznujejo? (Lukež 22:19, 20).

 ⁷ Takšnih običajev pa Bog resnice ne odobrava. Tudi ne odobrava nobenih praznovanj, ki izvirajo iz babilonske religije. Na primer vsako leto se praznuje božič, ki predstavlja rojstvo Jezusa, čeprav ima svoj izvor v starem Babilonu. Biblija kaže, da je bil Jezus v resnici rojen okrog 1. oktobra, leta 2. pred n. št. Šele v petem stoletju n. št. so pričeli praznovati božič 25. decembra, ker je takrat odpadlo krščanstvo povezalo Kristusovo ime s silovitimi orgijami, običajnimi za konec leta. V Encyclopedia Americana, izdaja 1959, zvezek 6, stran 622 lahko o tem beremo:

»Večina običajev, ki so danes povezani z božičem, prvotno niso bili božični običaji, temveč so predkrščanski in nekrščanski običaji, ki jih je krščanska cerkev prevzela. Saturnalije, praznik, ki so ga Rimljani praznovali sredi decembra, so bile vzorec za mnoge božične radosti. Od tega praznovanja na primer izhaja izumetničeno praznovanje, obdarovanje in prižiganje sveč.«

V nekaterih delih Zemlje nekrščanski budisti, Židje in drugi z enakim navdušenjem praznujejo Božič kakor katoličani ali protestanti. Pogosto je ta praznik povezan s trgovanjem in lakomnostjo. To ni krščansko. Nikjer v Bibliji se ne podpira praznovanja rojstnega dne Jezusa ali kogarkoli dragega. Edina Jezusova  zapoved svojim naslednikom je, naj se spominjajo njegove smrti, »v spomin« nanj. Njegova smrt namreč predstavlja osnovo za odkupnino človeškega rodu (1. Korinčanom 11:23—26).

8. Zakaj je nujno, da se ločimo od krive religije? (Jeremija 51:6).

⁸ Živi Bog resnice ne more odobravati malikovalske običaje in politično »ljubimkanje« svetovnega kraljestva krive religije. S tem se dejansko izkaže za »Babilon veliki«, o katerem nam govori Razodetje 18:21:

»In en angel, močan, je vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga vrgel v morje, rekoč: ‚Tako siloma bo doli vržen Babilon mesto veliko, in ne bode ga več‘.«

Če se ‚nočemo udeležiti njenih grehov‘ in njenega uničenja, se moramo brezpogojno popolnoma ločiti od krive religije (Razodetje 18:2—4).

OBOŽEVANJE, KI GA BOG ODOBRAVA

9. Zakaj naj bi se zbirali pravi oboževalci? (Efežanom 4:15, 16).

⁹ Apostol Pavel je z naslednjimi besedami opisal, kaj bi morali danes delati pravi oboževalci Boga:

»Držimo se izpovedi svojega upanja neomahljivo; kajti zvest je on, ki je obljubil. In opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, kakor je nekaterim navada, marveč opominjajmo drug drugega in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan Jehovin« (Hebrejcem 10:23—25).

Medtem ko se hitro približuje dan, ko bo Bog uničil Babilon veliki in vse krivične sestave in obnovil čudovit raj na Zemlji, se bodo zbrali vsi, ki ga ljubijo, da bi spoznali Boga in se med seboj spodbujali.

10. Kakšno vlogo ima naša osebnost v pravem oboževanju? (Kološanom 3:9, 10, 12—14).

 ¹⁰ K pravemu oboževanju pa pripada mnogo več, kakor le sestajanje z drugimi, ki ljubijo Boga. Da bi ugajali Bogu ni dovolj, da se ločimo od krive religije, temveč moramo opustiti tudi pokvarjeni način življenja tega sveta. Apostol Pavel nam svetuje, naj slečemo »staro osebnost«, značilno po lahkomiselnem življenju, nečistosti in lakomnosti. Reče tudi:

»Da se obnavljate v duhu uma svojega, in ste oblekli novega človeka, ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice« (Efežanom 4:19—24).

Zato moramo živeti čisto, moralno življenje in naše bližnje duhovno izgrajevati. Z našo zvestobo do Boga naj bi dokazali, da ga v svojem življenju priznavamo za Suverena.

11. Kakšen primer pravega oboževanja je še Jezus zastopal? (Lukež 8:1).

¹¹ Jezus Kristus je pravim oboževalcem s svojim zgledom pokazal še drugo pomembno stvar v pravem oboževanju. Malo zatem, ko ga je satan izkušal, je pričel z delom, ki je opisano v Matevžu 4:17:

»Odslej je jel Jezus propovedovati in praviti: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.«

Približno tri leta pozneje je Jezus pri zaslišanju pred Pilatom potrdil, da je njegovo pričevanje za resnico o Božjem Kraljestvu bistveni sestavni del njegovega oboževanja v času zemeljske službe. Rekel je:

»Jaz sem zato rojen, in zato sem prišel na svet, da pričam za resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj« (Janez 18:37).

Ali si ti prisluhnil njegovemu glasu? Tedaj se lahko tudi ti veseliš prednosti, da daješ pričevanje o Božjem kraljestvu, kakor je delal Jezus.

12. Kakšen vzorec za molitev nam je dal Jezus? (Janez 14:13, 14; 15:16).

 ¹² Nadaljnji važni sestavni del pravega oboževanja je molitev, to je usmerjanje misli in prošenj k Bogu. Molili naj bi k Jehovi v imenu Jezusa, čigar spravna žrtev nam omogoča, da se bližamo Bogu. Biblija obsoja formalno, vedno znova ponavljajočo molitev. Jezus sam je rekel:

»Kadar pa molite, ne govorite mnogo (ne ponavljajte, NS) kakor pogani, kajti oni mislijo, da bodo uslišani zaradi obilih besed svojih. Ne delajte se torej njim enaki: kajti Oče vaš ve, česa vam je treba, preden ga vi prosite. Vi torej molite takole: ...«

 Jezus je nato izgovoril vzorčno molitev, ne za ritualno ponavljanje z rožnim vencem ali podobami, temveč kot navodilo za naše molitve. Jezus je rekel, da naj najprej molimo za to, da se posvečuje ime našega nebeškega Očeta, Jehove, za prihod njegovega Kraljestva in da bi se godila njegova volja tukaj na Zemlji tako, kakor se godi v nebesih. Nato lahko prosimo Boga za pomoč pri naših vsakdanjih potrebah, da nam odpusti naše prestopke in nam pomaga ohraniti našo čistost kljub vplivu satana, ‚tistega, ki je hudoben‘ (Matevž 6:5—13). Molitve, naše osebne, z družino ali v krščanski skupščini, naj ne bodo pobožnjaško recitirane, temveč jasne, pristne in iz srca. Biti morajo tudi popolnoma osvobojene praznovernih predstav babilonskih religij. »Ali je praznoverje škodljivo«? boš morda vprašal. Poglejmo.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 125]

Ne templji in oltarji, temveč oboževanje v »duhu« je tisto, kar Bog upošteva.

[Slika na strani 128]

Božič ni krščanski.

[Slika na strani 131]

Oboževalci Jehove se zbirajo k preučevanju Božje besede, in dobro vest delijo s svojimi bližnjimi.