Osvoboditev iz smrti
Poglavje 13
Osvoboditev iz smrti
1. Kaj se sirotam lahko zgodi — kakor je opisano v kratki zgodbi, kar jim da razlog za hvaležnost?
REZULTAT strašnih vojn našega dvajsetega stoletja so mnoge sirote. Zamisli si skupino otrok, ki so zaradi izgube obeh staršev postali popolne sirote in se brez doma, brez vsake podpore, lačni, slabotni in brez upanja na bodočnost obupano prebijajo skozi življenje. Vzemimo, da nek dobrotljiv mož vidi njihov položaj in jim izkaže ljubezen. Svojega lastnega sina, ki nima družine, navede, da se s sirotami spoprijatelji in jih vzame s seboj domov. Poskrbi za to, da se umijejo, da imajo hrano in obleko, in poravna njihove dolgove. Vzredi jih in jim s tem pomaga, da se z vso močjo razveseljujejo življenja; tako postane ta sin zanje pravi oče. Mar naj te sirote temu prijaznemu možu in njegovemu sinu ne bodo hvaležne! Prav gotovo!
2. Kako je vsakdo od nas postal kakor »sirota«? (Rimljanom 5:12).
2 Ali vidiš, da tudi ti pripadaš takšni skupini sirot? Da, tudi ti ji pripadaš, ker si potomec Adama, očeta človeštva, ki je vsej človeški družini s svojim namernim grehom povzročil škodo in nosi krivdo za težak položaj, v katerem si danes. Kakor osiroteli otroci smo »prodani grehu«, ker smo to nesrečno stanje podedovali od Adama (Rimljanom 7:14).
3. Zakaj ni v naši moči, da bi sami sebe odkupili? (Psalm 51:5).
3 Ker smo grešniki od rojstva, se vsi nahajamo v navidez brezupnem stanju, opisanem v Psalmu 49:7:
»Brata nikakor ne more odkupiti nihče, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja.«
Če ljudje ne bi dobili pomoči od drugod, bi morali vsi umreti in ostati za vedno mrtvi, ker Bog ne more dopustiti, da bi stvarjenja, ki stalno »zgrešijo cilj« — in ki se ne ravnajo po njegovem pravičnem merilu, večno živela. Bili bi nečist vpliv v čistem vesolju.
4. a) Kaj pokaže, da Bog skrbi za človeštvo? (1. Janezov 4:9, 10). b) Kdo je »Sin«?
4 Jehova Bog pa je dokazal, da skrbi za človeštvo, tako kakor se je dobrotljiv mož zavzel za otroke. Biblija nam pove, kaj je naredil:
»Kajti tako je Bog ljubil (človeški) svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temveč da ima večno življenje« (Janez 3:16).
Ta Sin je označen kot »edinorojeni«, ker je prvo Božje stvarjenje in edini, ki ga je On sam neposredno ustvaril. Kakor je zapisano, je sodeloval z Jehovo kot »delovodja«, da sta proizvedla celotno ostalo stvarstvo. Kot glavni govornik Boga je imenovan tudi »BESEDA« (Janez 1:1—3).
SIN PRIDE NA ZEMLJO
5. a) Kako je Sin prišel kot človek na Zemljo? (Lukež 1:30—35). b) Kako je Jezus odgovarjal popolnemu Adamu?
5 Jehova je poskrbel, da je njegov Sin prišel iz nebes na Zemljo. Bog je zanj ‚pripravil telo‘, popolno človeško telo, tako da je življenjsko moč Sina iz nebeškega področja prenesel v telo Marije, potomke kralja Davida, ki ga je po devetih mesecih rodila kot »Sina človekovega« tukaj na Zemlji (Hebrejcem 10:5; Janez 3:13). Ko je Jezus zrasel v moža, je točno odgovarjal prvemu človeku, Adamu. Kakor je popolni Adam odseval Božjo slavo, tako je odseval Jezus to slavo:
»In BESEDA je postala meso in je prebivala med nami (in videli smo slavo njeno, slavo kakor Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice« (Janez 1:14).
6. a) Zakaj je Jezus moral biti popoln človek? (1. Timoteju 2:5, 6). b) Zakaj Jezus ni osnoval lastne družine? c) Kako je Jezus po Božjem naročilu odkupil ljudi? (1. Petrov 1:18, 19).
6 Jezus ni bil pol Bog, pol človek. Tudi ni bil Bog v človeškem telesu. Da bi lahko poravnal ‚pregreho enega (Adama)‘, je moral ‚(en) človek, Jezus Kristus‘ točno odgovarjati nekoč popolnemu Adamu. Moral je biti popolni človek, nič več in nič manj (Rimlj. 5:15). Kakor Adam, bi se tudi Jezus lahko poročil in osnoval lastno družino, ki bi jo nekoč sestavljalo milijarde popolnih ljudi. Toda to ni bila Očetova volja. Bog je želel, da bi ostal Jezus brez otrok in se žrtvoval kot popolna človeška žrtev. Ob smrti prelita kri je predstavljala njegovo popolno človeško življenje, ki je točno odgovarjalo življenju Adama in s tem je odkupil vso Adamovo družino, da pripada njemu. Na ta način je Jezus postal »Oče« te osirotele družine, to so ti »mnogi«, o katerih je rečeno v Matevžu 20:28:
»Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in da življenje svoje v odkupnino za mnoge.«
PORAVNAVA KRIVDE ZA GREH
7. a) Kako je prišel Jezus do »gotovine«, s katero je lahko poravnal grehe ljudi? b) Kako je dobil sposobnost, plačati ta znesek Jehovi? (1. Korinčanom 15:45).
7 Kakor je sin dobrotljivega moža v ponazoritvi poravnal dolgove sirot, tako je lahko tudi Jezus poravnal krivdo za grehe, ki jo je človeška družina podedovala od Adama. Vendar je moral Jezus najprej dati na razpolago vrednost svojega življenja — enako kot »gotovino«, da bi lahko plačal ta dolg. Moral je umreti kot človek, da bi lahko uporabil svojo pravico do človeškega življenja nekje drugje. Zato je prostovoljno pustil, da so ga Božji sovražniki okrutno usmrtili. Toda ti sovražniki mu niso mogli vzeti njegove pravice do človeškega življenja. To je bilo kakor »gotovina« v njegovih rokah. Zatem ko ga je Bog obudil »v duhu« in se je vrnil v nebo, je imel to »gotovino« še vedno na razpolago, da jo izroči Jehovi kot »odkupnino«. Tako je lahko spet odkupil, kar je Adam izgubil — življenje za vse Adamove potomce (1. Petrov 3:18; Rimljanom 3:24).
8. Kateri preroški primer sprave za grehe najdemo v Bibliji? (3. Mojzesova 16:34).
8 Po Božjem navodilu je Jezus sprejel nalogo, da osvobodi ljudi iz njihovega žalostnega stanja, tako kakor je rečeno za otroke-sirote. V razdobju več kot petnajst stoletij pred Jezusovim žrtvovanjem je Jehova poskrbel, da so Izraelci ta dogodek vsako leto preroško ponazorili s slavjem. Veliki duhovnik Izraela je na letni dan sprave zaklal določene brezhibne živali in njihovo kri nesel v šator za oboževanje (pozneje v tempelj) in jo tam poškropil pred prestolom milosti, ki je ponazarjal Božji sodni prestol. Na ta način je za naslednje leto naredil spravo za grehe ljudstva.
9. Kako je Jezus izpolnil predsliko iz starega časa?
9 Apostol Pavel v svojem pismu Hebrejcem opisuje vse posameznosti, kako je Jezus izpolnil to staro predsliko:
»Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, ki je le pravega svetišča podoba, temveč v samo nebo, da se sedaj kaže obličju Božjemu za nas; tudi ni šel samega sebe večkrat darovat, kakor veliki duhovnik (starega Izraela) prihaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo (živalsko krvjo, ne s krvjo popolnega človeka), (sicer bi bil moral mnogokrat trpeti od ustanovitve sveta); sedaj pa na koncu vekov se je prikazal v izbrisanje greha po žrtvi svoji. In kakor je človeku namenjeno enkrat umreti (zaradi Adamovega greha), po tem pa sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da bi odvzel mnogih grehe« (Hebrejcem 9:24—28).
Tako je Jezus v nebesih zaključil pravno potreben postopek, s katerim človeštva ni osvobodil samo od Adama podedovanega greha, temveč ga je tudi posvojil kot lastno družino, ki ji sedaj lahko da večno življenje.
VELIČASTEN IZRAZ LJUBEZNI
10. a) Zakaj je odkupnina veličasten izraz ljubezni? (Janez 15:9, 13). b) Kako lahko pokažemo hvaležnost za to pripravo in kaj bo to pomenilo za nas? (Kološanom 3:17).
10 Kako visoko ceno je bil Jezus pripravljen plačati, da bi odkupil človeštvo greha! Kako srečni smo lahko, da sta Oče in Sin naredila za človeško družino tako čudovito pripravo! To je resnično veličasten izraz njune ljubezni do ljudi, in mi naj bi pokazovali svojo hvaležnost tako, da z veseljem sprejmemo pogoje Božje priprave za življenje, ki jih on postavlja. Kdor veruje v Jezusovo žrtev, sme resnično upati na večno življenje. Jezus je to ponazoril z besedami:
»Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za življenje sveta« (Janez 6:47, 51).
11. a) Kaj morajo narediti tisti, ki želijo večno živeti? (Rimljanom 12:2). b) Kaj se zgodi z nekom, ki sprejme gostoljubje Božjega doma?
11 Sirote brez domovine v naši ponazoritvi so se morale prilagoditi merilu, ki je veljalo v njihovem novem domu. Morale so se očistiti. Ravno tako je v prenesenem smislu s tistimi, ki verujejo v Jezusovo žrtev in ki ga želijo imeti za »Očeta večnosti« (Izaija 9:6). Na nje se nanašajo besede, ki jih je rekel Jezus svojim učencem:
»Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame mučilni kol svoj nase in gre za menoj« (Matevž 16:24, NS).
Ne smemo misliti, da je to preveč težko, saj se spominjamo, da je Jezus tudi rekel: »Jarem moj je sladek in breme moje je lahko« (Matevž 11:30). Če sprejmemo gostoljubnost Božjega doma in tam služimo iz vsega srca, bomo občutili nepopisno radost. Tako kakor je sin pomagal sirotam, da so se očistile in jih je oblekel, tako bo tudi nas Jezus hranil z duhovno hrano iz Božje besede, Biblije, in nam pomagal obleči čisto, novo osebnost, »ustvarjeno po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice« (Efežanom 4:24).
DAR ŽIVLJENJA PRIČNE DELOVATI
12. a) Za koga izvaja Jezus najprej spravno delo in zakaj? b) Kaj doživijo tisti, ki so prišli v »novo zavezo«? (Hebrejcem 8:10).
12 Že šest tisoč let »smrt kraljuje« ljudem. To je plačilo za greh, podedovan od Adama, toda sedaj nam Bog ponuja čudovit ‚dar večno življenje v Kristusu Jezusu, Gospodu našem‘ (Rimljanom 5:14; 6:23). Kako deluje ta dar? Najprej izvaja Jezus spravno delo za svojo »malo čredo« 144 000 naslednikov, ki so ohranili svojo čistost in so ‚odkupljeni izmed ljudi, prvina Bogu in Jagnjetu (Jezusu)‘ in ki bodo kraljevali nad Zemljo‚ (Lukež 12:32; Razodetje 14:4; 5:9, 10, NS). Po Jezusovi žrtvi so prišli kot člani duhovnega Izraela v »novo zavezo« z Bogom (Hebrejcem 8:8). Vsak posameznik mora svoje življenje na Zemlji zaključiti v zvestobi, zatem ima delež pri vstajenju v nebeško življenje. Majhen preostanek te »male črede« služi še danes na Zemlji.
13. a) Katera druga skupina se je še pojavila v bližnji preteklosti? (Rimljanom 8:21, 22). b) Kakšno srečno upanje ima? (Razodetje 7:15—17).
13 Toda poglej! V bližnji preteklosti se je pojavila na Zemlji tudi »velika množica« »iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«, h kateri pripadajo stotisoči. Prav tako verujejo ‚v Jagnjetovo (Jezusovo) kri‘ in dokazujejo svojo čistost do Božje suverenosti. V kratkem bo preživela »veliko stisko«, s katero bo Bog uničil satanov hudobni sestav stvari, in živela bo na očiščeni Zemlji, ki bo spremenjena v raj (Razodetje 7:9—14). Jezus Kristus bo nato z upravo svojega Kraljestva, ki bo izvajana po temeljnih načelih ljubezni, uporabila zaslugo svoje velike žrtve v njeno korist, da jo privede do človeške popolnosti. Tisti, ki tudi pod preizkušnjami podpirajo Božjo suverenost, bodo dosegli večno življenje.
14. a) Kaj je opisano v Razodetju 20:11—13? (Janez 5:28, 29). b) Kako bodo obujeni sojeni? (Dejanja apostolov 24:15).
14 In spet poglej! Raj se obnavlja na Zemlji, vidimo izpolnitev Razodetja 20:11—13:
»In videl sem bel prestol, velik, in sedečega na njem (Jehovo Boga) ... In videl sem mrtve, velike in male, stoječe pred prestolom, in knjige so se odprle ... In sojeni so bili mrtvi po tem, kar je bilo pisano v knjigah, po delih svojih.«
Mnogi ljudje, ki so v grobovih, bodo obujeni v življenje na Zemlji. Tudi oni pripadajo k »mnogim« v Jezusovi družini, ki so bili odkupljeni z njegovo žrtvijo in katerih nepopolnost bo odstranil (Hebrejcem 9:28). Ne sodi jih po grehih, ki so jih prej storili, temveč po tem, kaj bodo storili po vstajenju, da bi odgovarjali merilom, »zapisanim v knjigah« — Božjim zahtevam za dosego življenja na rajski Zemlji.
15. Kdo je napravil te čudovite priprave in kako lahko izražamo našo hvaležnost? (1. Korinčanom 15:55, 57).
15 Kakor dobrotljiv mož in njegov sin iz ponazoritve, tako izkazujeta nebeški Oče, Jehova, in njegov Sin, Kristus Jezus, nam ljudem resnično čudovito službo ljubezni, tako da sta nas odkupila iz stanja, v katerem smo bili kakor otroci-sirote, in nam dajeta resnično življenje. Če razmislimo o tej čudoviti pripravi, bomo vzkliknili:
»O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako nedoumne so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!« (Rimljanom 11:33).
[Preučevalna vprašanja]
