Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Praktični kažipot za srečno življenje

Praktični kažipot za srečno življenje

Poglavje 4

Praktični kažipot za srečno življenje

1. a) Kakšne vrste kažipot bi danes cenili? b) Zakaj se priporoča Biblijo kot kažipot?

V TEMNI noči smo veseli, če našo pot osvetljujejo cestne svetilke. Prispevajo lahko, da se čutimo varne. Gotovo bi danes, v temnem času svetovne zgodovine, zelo cenili, če bi imeli koristne napotke, ki bi nam in naši družini dajali svetlobo na pot. In če bi lahko našli celo kažipot, ki bi nam kazal pot v čudovito, srečno prihodnost, tedaj bi gotovo želeli nekaj vedeti o tem kažipotu. Nek modri mož je nekoč Bogu usmeril naslednje besede:

»Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč« (Psalm 119:105).

Božjo besedo najdemo v Bibliji. Sam se prepričaj, da je Biblija razumen, realen kažipot, ki nam pomaga živeti srečno, smiselno življenje.

KNJIGA, KI REŠUJE PROBLEME

2. Kaj je rekel hinduistični vodja o praktični vrednosti pridige na gori?

2 Biblija je lahko za nas velike praktične vrednosti. Mnogi misleči ljudje so priznali to dejstvo. Na primer S. J. Corey v svoji knjigi Treasury of the Christian Faith poroča o razgovoru hinduističnega vodje Mahatma Gandhija z bivšim vice-kraljem Indije, Lordom Irwinom:

»Lord Irwin je obiskal Mahatmo v njegovem Ashramu. Med razgovorom je Lord Irwin svojega gostitelja vprašal: ‘Med nama rečeno, Mahatma, kaj vi smatrate za rešitev problemov, ki obstajajo med vašo in mojo deželo?’ Gandhi je vzel malo knjižico z bližnje mizice, odprl Matevža, 5. poglavje in odgovoril: ‚Če bi se vaša in moja dežela lahko sporazumevali oprti na nauke, ki jih je Kristus postavil v pridigi na gori, tedaj ne bi bili rešeni samo problemi najinih dežel, temveč tudi problemi vsega sveta.‘ Zanimivo, to je rekel hinduist!«

3. Kako lahko žalujoči postanejo srečni? (Izaija 61:1, 2).

3 Oglejmo si kot primer praktičnega nauka Biblije odlomek iz te znane pridige: Njen uvod pokazuje na izvor resnične sreče:

»Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.

Srečni so tisti, ki žalujejo, ker bodo potolaženi« (Matevž 5:3, 4, NS).

V našem zmedenem času mnogi ljudje čutijo potrebo po duševni hrani, po nečem, kar bi jih zadovoljilo v duhovnem pogledu. Veliko ljudi žaluje, občutijo notranjo bolečino zaradi slabih razmer v svetu. Si ti tudi med njimi? Če da, tedaj boš postal srečen, če se boš potrudil ugotoviti, zakaj je današnji čas tako kritičen in kakšno je upanje za bodočnost. Če spoznaš to upanje, boš resnično potolažen.

4. Kakšni ljudje so lahko od Boga blagoslovljeni sedaj in v bodočnosti? (Psalm 24:4, 5).

4 V Jezusovi pridigi piše naprej:

»Srečni so krotki, ker oni bodo podedovali Zemljo.

Srečni so tisti, ki so lačni in žejni pravičnosti, ker oni bodo nasičeni.

Srečni so usmiljeni, ker oni bodo usmiljenje dosegli.

Srečni so tisti, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga videli.

Srečni so miroljubni, ker se bodo ‘sinovi Božji’ imenovali« (Matevž 5:5—9).

V svetu, v katerem vlada toliko nasilja, je gotovo blagoslov, biti med ponižnimi ljudmi. In ko bodo na vsej Zemlji živeli takšni ljudje, kakor nam obljublja Biblija, tedaj bo človeštvo resnično srečno. Ali ne bi bil vesel, če na Zemlji ne bi bilo več nepoštenosti, krivičnosti in hudobije, ki je danes običajna? Prav gotovo! Že sedaj si lahko srečen, če se potrudiš biti pravičen v vsakdanjem življenju, in še srečnejši boš, ko doživiš, da Bog na vsej Zemlji obnovi pravičnost. Celo v teh težkih časih lahko z Božjim blagoslovom ljudje, ki so usmiljeni, čistega srca in miroljubni, živijo zadovoljivo življenje. Toda to je samo predokus sreče, ki bo kmalu vladala po vsem svetu!

SREČNI KLJUB PREIZKUŠNJAM

5. Kaj bi ti storil, če bi kdo nasprotoval tvojemu preučevanju Biblije? (2. Petrov 3:3, 13).

5 Če se ukvarjaš z »dobro vestjo«, dobivaš pozitivno stališče, z resničnim upanjem za bodočnost. Nekateri ljudje ti bodo morda nasprotovali ali te zasmehovali, ker se ukvarjaš z Biblijo. Je to razlog, da prekineš s preučevanjem Biblije? Ne, ker bi se tedaj odvrnil od edinega kažipota za srečno življenje v tem neprijetnem, spornem času. Jezus je v zvezi s tem rekel v svoji pridigi:

»Srečni so tisti, ki so preganjani zaradi pravičnosti, ker njih je nebeško kraljestvo.

Srečni ste, kadar vas zaradi mene sramote in preganjajo in vse hudo zoper vas govore, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami« (Matevž 5:10—12).

Če se boš uprl takšnim nasprotnikom in če ne boš izgubil izpred oči svojega cilja živeti smiselno, izpolnjeno življenje, boš srečen in dobil boš od Boga večno plačilo.

6. Kakšen biblijski študij je priporočljiv? (5. Mojzesova 11:18, 19).

6 Nasprotno ugotovijo mnogi, ki so pričeli preučevati Biblijo, da se njihovi domači ali prijatelji prav tako zanimajo za to. Zakaj jim ne bi predlagal, da se sami udeležijo študija? Veliko bolje je, če se družina skupaj udeleži biblijskih pogovorov. To lahko mnogo prispeva k srečnemu družinskemu življenju.

7. Navedi primer, kako študij Biblije lahko pomaga ljudem rešiti celo tehtne družinske probleme.

7 Včasih je Biblija pomagala družinam rešiti težke probleme, kakor pokaže naslednje poročilo:

»Nek mož na Filipinih je bil hud pijanec in kvartopirec. Dnevno je pokadil štirideset cigaret in v grlu se mu je razvila raku podobna bula. Čeprav je imel devet otrok, ga je družina le redko videvala. Večino časa in denarja je zapravil na krajih, ki so na slabem glasu, čeprav je bil takoimenovani kristjan. V njegovi družini so kmalu šli vsak po svoji poti. Toda ko so Jehovine priče govorile pri njem, je njihova ponižnost in prijaznost naredila nanj globok vtis. Najprej je Biblijo pričelo preučevati nekaj njegovih otrok, pozneje jo je preučevala cela družina. Ta mož se je moral trdo boriti, da bi se odvadil svojih nečistih navad, sedaj pa se je s še sedmimi člani družine predal Jehovi, in vsa družina še naprej preučuje Biblijo. Ker je prenehal kaditi, se je njegovo grlo spet izboljšalo. Sedaj je dober družinski oče. Njegovi sorodniki so bili, ko so videli, kako se je spremenil, presenečeni, in mnogi od njih se prav tako zanimajo za biblijski študij.«

Če so v tvoji družini problemi, morda niso tako težki kakor pri tem možu. Vendar pa lahko Biblija tudi na tvojo družino čudovito, združujoče vpliva.

PRISTNA LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA

8. S katerimi besedami opozarja Biblija pred napačnimi poželenji? (1. Janezov 2:15—17).

8 Sedaj si oglejmo še nekatere druge nauke iz pridige na gori, v katerih pokazuje Jezus na vzroke problemov, ki težijo ljudi. Sklicuje se na primer na Deset zapovedi, ko nam govori:

»Slišali ste, da je rečeno starim: ‘Ne prešuštvuj’. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešuštvoval z njo v srcu svojem« (Matevž 5:27, 28).

Moramo se torej varovati napačnih poželenj. Če gojimo v naših srcih takšna poželenja, nas bodo zapeljala, da bomo nekaj slabega storili. Kako važno je zato, da gojimo pravilne želje in zaposlujemo naš razum in srce s koristnimi, izgrajujočimi stvarmi!

9. Čigav primer bi moralo človeštvo posnemati, da bi lahko rešilo svoje probleme? (Lukež 6:35).

9 V Jezusovem času so bili ljudje, ki so učili: »Ljubi bližnjega svojega in sovraži sovražnika svojega.« Toda Jezus je rekel nekaj čisto drugega:

»A jaz vam pravim: Ljubite sovražnike svoje in molite za tiste, ki vas preganjajo: da bodete sinovi Očeta svojega, ki je v nebesih, kajti on veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim« (Matevž 5:43—45).

Kakšna nesebičnost, celo svojim sovražnikom želeti dobro! Toda upoštevaj, da je to posnemanje našega nebeškega Očeta in Stvarnika, ki velikodušno skrbi za vse, ki živijo na Zemlji — tudi za hudobne. Če bi vsi ljudje pokazovali takšno obzirnost do drugih, bi bili odpravljeni problemi celega sveta.

10. Zakaj naj si ne delamo skrbi zaradi naših vsakdanjih potreb? (Lukež 12:15).

10 Dalje piše v pridigi na gori:

»Zato vam pravim: Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli in kaj boste pili, tudi ne za telo svoje, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več nego hrana in telo več nego obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in tudi ne spravljajo v žitnice, in Oče vaš nebeški jih živi. ... Poglejte lilije na polju, kako rastejo: ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa, da se tudi (kralj) Salomon ni oblekel kakor teh ena ... Če pa travo na polju ... Bog tako oblači, mar ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli? ali kaj bomo pili? ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tega iščejo pogani. Saj Oče vaš nebeški ve, da vsega tega potrebujete« (Matevž 6:25—32).

11. a) Za katerimi stvarmi težijo »pogani«, in s kakšnim uspehom? (Matevž 6:19—21). b) Kako lahko postanemo resnično srečni? (Lukež 11:28).

11 Tukaj govori Jezus o normalnih potrebah po hrani, obleki in strehi, ki jih vsi imamo. Te stvari potrebujemo, da bi bili srečni. Toda »pogani« okoli nas pogosto ne težijo za potrebami, temveč za človeškimi poželenji. V tem lakomnem svetu se postavljajo v ospredje sebične težnje in ponos na tisto, kar se poseduje, to pa je eden od razlogov, ki prispeva, da so ljudje danes nesrečni. Res je sicer, da lahko materialna posest prinese prehodno veselje, toda če hočemo doseči resnično in trajno srečo, se moramo stalno truditi, da »iščemo najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti« (Matevž 6:33). Ali te tvoja ljubezen do pravičnosti spodbuja, da to delaš? Tako bi moralo biti. Pridiga na gori nas k temu spodbuja.

ZANESLJIV KAŽIPOT V KRITIČNEM ČASU

12. a) Kakšne napovedane razmere vidimo danes okrog sebe? b) Kje lahko najdemo razumno vodstvo? (2. Petrov 1:19).

12 Zelo pomembno je iskati pravičnost ravno v času, v katerem sedaj živimo. Če se ozremo po svetu, ugotovimo, kako primeren je naslednji opis apostola Pavla:

»To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lakomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji« (2. Timoteju 3:1—5).

Pavel pravi, da bo takšno stanje v »zadnjih dneh«. In danes je povsem očitno, da je pred človeško družbo dan obračunaj. Razmere se hitro slabšajo. Kje torej lahko dobimo navodila? Pavel usmerja pozornost na »sveta pisma, ki so te zmožna zmodriti za zveličanje«, in dodaja: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno« (2. Timoteju 3:15, 16). Bog, naš Stvarnik, je dal napisati »vsako pismo« in ga je ohranil v našo korist, da bi nas hrabril v teh »zadnjih dneh«

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 32]

Jezusova pridiga na gori vsebuje nauke, ki lahko, če jih uporabljamo, »rešijo probleme vsega sveta«.

[Slika na strani 34]

Preučevanje Biblije je pomagalo tej filipinski družini rešiti njene probleme. Pomaga lahko tudi tebi.

[Slika na strani 36]

Srečni lahko postanemo, če posnemamo Boga, ki v svoji Ijubezni daje, da Sonce sije na vse Ijudi.

[Slika na strani 38]

V teh kritičnih »zadnjih dneh« potrebujemo navodila Biblije, da bi mogli preživeti.