Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Praznoverje lahko onesreči

Praznoverje lahko onesreči

Poglavje 15

Praznoverje lahko onesreči

1. Kdaj postanejo navidez nedolžni običaji nevarni? (Janez 8:31, 32).

ALI je praznoverje neškodljivo? Nekateri mislijo tako. Pomisli na primer na nedolžni izgled »sedmerih bogov sreče« japonske folklore, ki so bili pred tristo leti prevzeti od Indijcev. Zanje pravijo, da predstavljajo sedem vrlin: dolgo življenje, srečo, priljubljenost, odkritosrčnost, prijaznost, ugled in plemenitost. »Kreposti« so lahko same po sebi dobre, če pa se jih upodobi s slikami, ki jih ljudje smatrajo za prinašalce sreče, tedaj se vstopa v področje praznoverja.

2. Katere praznoverne običaje si opazil v kraju, kjer prebivaš, in ali so koristni?

2 Praznoverni ljudje povsod po svetu zelo cenijo znake sreče. V katoliških deželah nosijo nekateri ljudje še vedno medaljon svetega Krištofa, kadar gredo na pot, v azijskih deželah pa nosi veliko ljudi zaščitne amulete z imenom kakšnega templja ali pa si ovijejo okrog zapestja nitke sreče iz bombaža. V zahodnih deželah se mnogi ljudje varujejo »nesrečne številke 13«, medtem ko se na Japonskem praznoverni ljudje bojijo številke »4«, ker se v njihovem jeziku izgovori enako kakor beseda »smrt«. V mnogih deželah praznoverne predstave močno vplivajo na življenje ljudi.

3. Zakaj naj si prisvojimo Jehovino gledišče? (Matevž 4:10).

3 Kako misli živi Bog, Jehova, o praznoverju? Če želimo biti resnično srečni, moramo imeti do tega enako stališče kakor on. Ko so Izraelci odstopili od čistega oboževanja Jehove k praznovernim običajem sosednjih ljudstev, jim je Božji prerok rekel:

»Vi pa, ki zapuščate Jehovo, ki zabite goro svetosti moje, ki pripravljate mizo Sreči in natakate pitne dari Usodi: vas sem prisodil meču« (Izaija 65:11, 12).

Vsi, ki so oboževali »boga sreče«, so bili uničeni.

4. Zakaj Jehova močno nasprotuje praznoverju? (Dejanja apostolov 16:16—18; 5. Mojzesova 6:5, 14).

4 Zakaj Jehova tako strogo obsoja praznoverne običaje? Zato ker izhajajo od satana hudiča in njegovih demonov, ki želijo ljudi s pomočjo praznoverja odvrniti od tega, da bi Boga oboževali »v duhu in resnici«. Če lahko satan ljudi navede, da zaupajo znamenjem sreče, vedeževanju in razširjenim praznovernim predstavam, tedaj jih ima v svoji oblasti in jih zasleplja, da ne bi spoznali »dobre vesti«, ki izvira od pravega in živega Boga. Iz tega razloga je Pavel pisal:

»Če pa je tudi zakrit evangelij (dobra vest, NS) naš, zakrit je tistim, ki gredo v pogubo, ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja« (2. Korinčanom 4:3, 4).

Satanu bi ugajalo, če bi vse človeštvo slepo zapadlo praznoverju, namesto da svoje pravilne odločitve opira na »dobro vest« Biblije.

ZAŠČITA PRED NAPADI DEMONOV

5. Kako se lahko varujemo pred hudobnimi duhovi?

5 Pavel je v enem od svojih pisem jasno pokazal, da se moramo upirati ‚hudobnim duhovnim silam‘ in da lahko to storimo, če se opremimo »z vsem orožjem Božjim« — z duhovno oborožitvijo, ki se bistveno loči od znakov sreče in malikovalskih običajev. Pavel je pisal:

»Stojte torej, opasani okoli ledij z resnico in oblečeni z oklepom pravičnosti in obuti na nogah s pripravljenostjo, oznanjati evangelij miru, vrhutega zgrabite ščit vere, s katerim boste mogli pogasiti vse goreče strele Hudobnega. In vzemite čelado zveličanja in meč Duha, ki je beseda Božja, in s sleherno molitvijo in prošnjo molite vsak čas v Duhu« (Efežanom 6:11—18).

S spoznavanjem resnice gojimo pravičnost in če govorimo drugim »dobro vest miru«, bomo lahko dosegli močno vero, ki nas bo zaščitila vseh demonskih napadov.

6. Kako se lahko ljudje osvobodijo vpliva demonov? (Jakob 4:7, 8).

6 So pa osebe, ki so se ukvarjale z demonskimi običaji, na primer s spiritizmom, preden so spoznale »dobro vest«. Lahko se zgodi, da se morajo precej boriti, da bi se osvobodile vpliva demonov. Neka oseba na primer je vsak dan od nekega demona dobila vest s spodbudo, naj naredi samomor. Neko ženo so stalno nadlegovali demoni, dokler končno ni svojega načina življenja popolnoma spremenila. Takšni ljudje so se osvobodili vpliva demonov, tako da so svoje misli napolnili z zdravimi nauki Biblije, molili k Jehovi in celo glasno klicali njegovo ime.

»Stolp močan je ime Jehovino: tja priteče pravični in je na varnem« (Pregovori 18:10).

7. a) Kateri predmeti lahko naredijo težave? b) Zakaj so bili novi verniki v Efezu blagoslovljeni od Boga?

7 Kogar napadejo demoni, mora odstraniti s sebe in iz svojega doma vse predmete, ki bi lahko imeli kakršnokoli zvezo z demonizmom. Zgodi se, da se hudobni duhovi vrnejo v takšne predmete in napadejo lastnika, tako da povzročijo bolezen ali slabost ali da ga prevzame strah. Ko je Pavel oznanjeval v Efezu, so novi verniki tam storili nekaj, kar je Jehova bogato blagoslovil:

»A mnogi tistih, ki so uganjali vraže, so znesli knjige in jih sežgali vpričo vseh ... Tako je beseda Jehovina rasla z močjo in se utrjevala« (Dejanja apostolov 19:19, 20).

VARUJ SE »UKVARJANJA S SPIRITIZMOM«!

8. a) Kakšne so nekatere oblike spiritizma, ki jih Bog obsoja? b) Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki se ukvarjajo s spiritizmom? (Razodetje 21:8).

8 Kako misli Jehova o vedeževanju? V 5. Mojzesovi 18:10—12 najdemo jasen odgovor. Tu je vedeževanje povezano s spiritizmom:

»Naj ne bo med vami nikogar, ki ... vedežuje ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje, ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve. Zakaj gnusoba je Jehovi, kdorkoli dela kaj takega.«

Demonski običaji, kakor je branje kristalne krogle, vedeževanje z dlani, uporaba hipnotičnih izrekov, alfabetskih tablic ali medijev, so v Jehovinih očeh gnusni. Mediji, ki trdijo, da govorijo »z duhom pokojnih«, govorijo dejansko s hudobnimi duhovi, ki se izdajajo za umrle. Hudobni duh se je izdajal za mrtvega preroka Samuela, in je nezvestemu kralju Savlu prenesel sporočilo; o tem dogodku beremo v 1. Samuelovi 28:8—14. V listu Galatom 5:19—21 se prišteva »spiritizem« k pokvarjenim ‚delom mesa‘, ki nekoga izključijo iz Božjega kraljestva.

9. a) Kaj dobesedno pomeni grška beseda pharmakia? b) Katere navade so povezane s spiritizmom?

9 Zanimivo je, da se grška beseda, ki je tu prevedena z »izvajati spiritizem«, glasi phar-ma-kia, ta beseda pa pomeni dobesedno »uporabljanje drog«. V Vinejevem Expository Dictionary of New Testament Words (Pojasnjujoči slovar k Novemu Testamentu), beremo v zvezi s tem:

»PHARMAKIA ... je najprej pomenila uporabo zdravil, drog, zagovorov; nato: zastrupiti; nato: čaranje ... Glej tudi Razod. 9:21; 18:23 ... Pri čaranju je zaklinjanje in rotenje okultnih sil običajno povezano z uporabo drog, enostavnih ali močnih, z uporabo različnih talismanov, amuletov ... da bi s skrivnostnimi sredstvi in močjo čarovnika bolj prevzeli prosilca.«

Tisti, ki jemljejo danes mamila, kakor so opij, heroin, marihuana, in druga, se izpostavljajo napadom demonov. To se vidi iz izjav tistih, ki so jemali mamila »LSD« in pod njihovim delovanjem doživeli občutek »tripa«, to je občutek odhoda v svet nestvarnosti, v svet halucinacij, nenaravnih barv, in imajo občutek, da so se približali Bogu ali da so »razširili svojo zavest«. V zvezi z zlorabo mamil je tudi zasvojenost z oreščkom betel ali tobakom — »nečistimi« sredstvi, ki otopijo čutila, oslabijo odločnost in nimajo nobenega opravka z ljubeznijo do bližnjega (2. Korinčanom 6:17 do 7:1).

ASTROLOGIJA — ZANKA

10. Na kaj se opira astrologija? (2. Letopisi 33:5, 6)

10 V zadnjih letih išče presenetljivo veliko ljudi pomoč pri astrologiji. Tudi iz zgodovine vemo, da so mnoge znane osebnosti — Hitler, Mussolini, Napoleon, Julij Cezar, Aleksander Veliki in drugi, praznoverno sledili »zvezdam«. Na čem temelji astrologija? Astrologija je razdelila nebeški pas, živalski krog, v dvanajst delov ali ozvezdij, ki so jih pred davnim časom imenovali po neki živali ali osebi. Trdijo, da je stanje zvezd v trenutku, ko se človek rodi, odločilno za njegovo bodočnost in za njegove karakterne značilnosti. Postavljajo se tabele in horoskopi, iz katerih se lahko spozna ugodna ali neugodna »usoda« za vsak dan posebej.

11. Kako pokaže znanost, da je astrologija v zmoti?

11 Ali res zvezde vplivajo na ljudi v trenutku njihovega rojstva? Znanstveniki pravijo, da osnova osebnosti nekega človeka ni določena ob rojstvu, temveč pri spočetju — torej devet mesecev pred časom, ki ga računajo astrološke tabele. Zvezde pa so predaleč, da bi lahko vplivale s svojo težnostjo ali žarčenjem na človeka ob rojstvu ali spočetju. Vse, kar prihaja iz vesolja po astrologiji, ni prav nič drugega kakor vpliv demonov, zato se je nevarno ukvarjati z »zvezdami«, ker lahko pride človek pod oblast zlih duhov.

12. Odkod poteka astrologija? (Izaija 47:1, 12—14).

12 Odkod izvira astrologija? Encyclopaedia Britannica (11. izdaja, 2. zv. stran 796) nam daje odgovor:

»Zgodovina astrologije sega nazaj v stari Babilon, in to vsekakor do zgodnjih faz babilonske zgodovine ... V Babilonu kakor tudi v Asiriji ... je astrologija v bogoslužju zavzemala službeno mesto kot eno od dveh glavnih sredstev, ki so jih uporabljali duhovniki ... za ugotavljanje volje in namenov bogov, drugo sredstvo pa je bil pregled jeter žrtvovanih živali (zaradi predznaka).«

Astrologija se je torej pričela v istem področju kakor celotno svetovno kraljestvo krive religije — v starem Babilonu.

13. a) Kakšno stališče je imel dobri kralj Josija do astrologije? b) Zakaj naj se praznoverja popolnoma osvobodimo? (Job 31:26—28).

13 Kakšno stališče bi torej naj imeli do astrologije, vedeževanja, do talismanov in drugih oblik praznoverja? Če želimo ugajati Bogu, bi naše stališče moralo biti enako stališču dobrega kralja Josije, ki je »odpravil ... tiste, ki so žgali kadilo Baalu, soncu in mesecu, ozvezdjem in vojski nebeški« (2. Kralj. 23:5). Tudi se moramo osvoboditi vsake oblike praznoverja. Če v kakršnemkoli pogledu zaupamo astrologom ali vedeževalcem, si ne bomo nakopali samo Božje nemilosti, temveč nas bo zapeljalo tudi k napačnim odločitvam ali običajem, to pa lahko uniči naše življenje.

14. Komu naj zaupamo in zakaj? (Psalm 25:8, 9).

14 Komu naj torej zaupamo glede bodočnosti? Kralj Salomon je rekel:

»Zaupaj v Jehovo iz vsega srca svojega, na razum svoj pa se ne zanašaj. Na vseh potih svojih ga upoštevaj, in on ravne naredi steze tvoje. Ne štej sam sebe za modrega; boj se Jehove in izogibaj se hudega« (Pregovori 3:5—7, NS).

Z modrim nasvetom, zapisanim v Bibliji, nas Jehova osvobodi sužnjevanja nekoristnemu praznoverju in nam daje sigurna navodila za resnično srečno življenje pod svojim pravičnim Kraljestvom.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 133]

Praznoverje, povezano z »bogovi sreče«, čaranjem in vedeževanjem, je nevarno.

[Slika na strani 138]

Bog vedeževanja ne odobrava.

[Slika na strani 139]

Astrološki živalski krog izhaja iz Babilona, zibelke svetovnega kraljestva krive religije.