Priprava srečnega prebivališča za človeštvo
Poglavje 7
Priprava srečnega prebivališča za človeštvo
1. Kaj je dal Jehova ljudem za prebivališče, in kako naj to cenimo? (Hebrejcem 3:4).
VZEMIMO, da nekdo nariše in zgradi lepo hišo v prelepi okolici in ti jo nato podari. Mar se mu ne boš zahvalil? Seveda se boš! Tedaj moraš biti iz srca hvaležen tudi velikemu Arhitektu in Graditelju našega planeta, Zemlje. Biblija nam namreč poroča, da je Jehova tisti, ki je »naredil nebo in Zemljo« in jo »dal sinovom človeškim« (Psalm 115:15, 16). Kako velikodušno darilo! In če opazujemo, kako je Jehova Bog pripravil Zemljo za prebivališče, se zares moramo čuditi modrosti in moči, ki jo je pokazal kot božanski Arhitekt in Graditelj.
»V ZAČETKU«
2. Kaj dokazuje veličastnost Božjega stvarstva? (Psalm 8:3, 4).
2 Če se obrnemo k prvim besedam Biblije, beremo: »V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo« (1. Mojzesova 1:1). Brez dvoma je Bog to presenetljivo ustvarjalno dejanje naredil pred milijardami let, in ne glede na nasprotujoče si teorije nekaterih znanstvenikov o nastanku vesolja, dokazujeta čudovita nebesa in ljubka Zemlja veličastnost Božjega stvarstva.
3. Kako je Jehova dokazal modrost, ko je Zemljo tako širokogrudno oskrbel z vodo? (Psalm 104:1, 5, 6).
3 Zamislimo si, kakšno modrost in predvidevanje je dokazal Jehova, ko je postavljal temeljne kamne vesolja! Tu je na primer voda — element, ki ga je obilo na Zemlji. V nasprotju z drugimi tekočinami, ima nenavadno lastnost, da postaja vse lažja, če se njena temperatura bliža ledišču, tako da se hladnejša voda dviga in na ribnikih in jezerih tvori zaščitni sloj ledu. Če bi bil led težji od vode, bi bila Zemlja že davno »globoko zamrznjena«, na njej ne bi bilo nobenega življenja. Danes služi voda kot topilo, za namakanje Zemlje in kot izvor energije za proizvajanje elektrike. Da, celo dve tretjini našega telesa sta iz vode. Brez vode ne bi mogli živeti. Modri Stvarnik je vse to predvidel, ko je pokril Zemljo z »vodo« (1. Mojzesova 1:2).
4. Kako izraža Božjo modrost položaj Zemlje glede Sonca in Meseca? (Job 26:7, 14).
4 V zvezi z ustvaritvijo Zemlje je zanimiv tudi položaj Zemlje v vesolju. Bog je povzročil, da je zemeljska os nagnjena za 23,5° proti ravnini poti Zemlje, tako da pri letni poti okrog Sonca sledi na vsaki zemeljski polobli zapovrstjo pomlad, poletje, jesen in zima: Oddaljenost Zemlje od Sonca je ravno pravšnja za ohranitev življenja. Če bi bila Zemlja bližje Soncu, bi bilo na njej prevroče za življenje; če bi bila bolj oddaljena, bi bila pokrita z večnim ledom. Mesec je bil tako postavljen, da povzroča njegova privlačna moč lahno dviganje in upadanje morske gladine, plimo in oseko, s čimer pere obale. Če razmislimo o tem, čutimo silno željo, hvaliti Jehovo ‘zaradi mogočnih njegovih del’ (Psalm 150:1, 2).
USTVARJALNI »DNEVI«
5, 6. Kako lahko ugotovimo dolžino »ustvarjalnih« dni? (Hebrejcem 4:3—5).
5 Veliko časa je bila Zemlja v temi in brez življenja. Toda ‘delujoča Božja moč je plavala nad vodami’ (1. Mojzesova 1:1, 2, NS). Kakšen bo rezultat?
6 Sedaj pridemo do sedmih ustvarjalnih »dni«. Kako dolgi so bili ti »dnevi«? Mnogo daljši od štiriindvajsetih ur. Iz Biblije izvemo, da je »en dan pred Jehovo kakor tisoč let« (2. Petrov 3:8). Toda posamezni ustvarjalni dnevi so morali biti še daljši. Odkod vemo to? V 1. Mojzesovi 2:2 beremo, da je po šestih ustvarjalnih dneh Bog »počival sedmi dan od vsega dela svojega, ki ga je bil storil«. Biblija pokaže, da Božji dan počitka še vedno traja. Apostol Pavel je namreč pisal, naj bi si kristjani v veri in poslušnosti »prizadevali, da pridejo v ta pokoj« (Hebrejcem 4:9—11). Po biblijskem računanju časa bo skoraj minilo šesttisoč let, odkar je pričel Bog »počivati« po svojih zemeljskih ustvarjalnih delih. Neposredno pred nami je tisočletna Kristusova vladavina, in ob koncu tega časa bo izpolnjen Božji namen, napolniti Zemljo s srečno človeško družino. Takrat se bo končal Božji »dan počitka«. Tako izgleda, da je dan počitka dolg sedemtisoč let (1. Mojzesova 1:28; Razodetje 20:4). Razumno je sklepati, da je vsak predhodni ustvarjalni dan bil enako dolg. Vsak ustvarjalni dan je Jehova storil korak več v pripravi Zemlje za bodoče prebivališče človeka. Ko bomo zasledovali, kako je to delal, bomo resnično morali soglašati z besedami psalmista: »Kako velika so dela tvoja, Jehova, silno globoke so misli tvoje!« (Psalm 92:5).
»BODI SVETLOBA«
7. Kako je nastala svetloba? (Izaija 45:7).
7 Pred nekaj desettisočletji je rekel Jehova: »Bodi svetloba!« To je bil začetek prvega »ustvarjalnega dne«. Do konca tega dolgega »dne« je Bog odstranil vse, kar je preprečevalo sončni svetlobi, ‘sijati na površino vode’. Nič več ni gosta tema ovirala razločevanja dneva od noči na Zemlji. Ker je bilo čez »dan« svetlo, je pozneje človek lahko delal in se razveseljeval lepote Zemlje, »noč« pa naj bi mu omogočila z osvežilnim spanjem obnoviti moči (1. Mojzesova 1:3—5).
»NASTANEK RAZTEŽJA«
8. Kako je Jehova dokazal predvidevanje, ko je naredil »raztežje«?
8 »Drugi dan« ustvarjanja je Bog povzročil, da so se razdelile vode na Zemlji, v vode na površini Zemlje in vode, ki so kakor mogočen baldahin plavale okoli zemeljske krogle. Bog je imenoval raztežje, prostor med vodami »nebo«. To vključuje tudi atmosfero. Tu je Bog poskrbel za točno mešanico plinov, sestavljeno v glavnem iz dušika in kisika, da bi lahko rastline in dihajoča stvarjenja, ki jih je pozneje ustvaril, živele. Atmosfera je ravno pravšnja za prijetno življenje, in služi kot zaščita pred meteorji in škodljivim žarčenjem. Bog je resnično moder in ljubeč Stvarnik (1. Mojzesova 1:6—8).
KOPNO, MORJA IN RASTLINSTVO
9. Na kaj je mislil Bog, ko je naredil »kopno« in »morja«? (Izaija 45:18).
9 Božja delujoča moč, njegov duh, se je dalje gibal sem ter tja nad površino zemeljske krogle. Tretji »ustvarjalni dan« je Bog povzročil, da se je dvignilo kopno iz voda »pod raztežjem«. Brez dvoma so nastali veliki pretresi, ko so se kopenske mase dvigale in so se morja zbirala v nižjih kotanjah. Tudi tukaj sta prišli jasno do izraza Božja modrost in ljubezen. Ko so bile namreč pozneje ustvarjene živali in človek, so lahko svoja prebivališča gradili na suhih tleh. V morjih naj bi kasneje mrgolelo morskih živali, mogočne vodne površine pa bi na podnebje blago vplivale, tako da na Zemlji ne bi bilo prevroče ali premrzlo (1. Mojzesova 1:9, 10).
10. a) Kaj se je prvič pojavilo »tretji dan« in v kakšnih oblikah? b) Kako naj bi to pozneje služilo človeku? (1. Mojzesova 1:29, 30; Psalm 104:14).
10 »Tretji dan« pa naj bi se pojavilo še več. Prvič življenje! Biblija poroča o tem:
»Še reče Bog: Zemlja poženi travo, zelenjavo, ki rodi seme, rodovitno drevje, ki daje sadje po svojem plemenu, katerega seme bodi v njem na zemlji!« (1. Mojzesova 1:11).
Tako je Bog ustvaril celične tvorbe in sicer tako, da se lahko po nekem »gradbenem načrtu« razmnožujejo. Nekatere »vrste« so postale postavna drevesa, ki so dajala senco in trdnost tlom. Druge »vrste« so manjša drevesa in grmovje, ki rodijo sadje, orehe in jagode, tako da je bilo razen zelenjave še veliko druge okusne hrane. Bog je ustvaril tudi prekrasne vrste cvetlic, da bi Zemljo okrasil in jo olepšal. Vsaka rastlinska »vrsta« je lahko proizvedla samo lastno »vrsto«, toda v čudoviti raznovrstnosti barv in oblik, kakor na primer pri vrtnicah (1. Mojzesova 1:12, 13).
11. Kaj je naredil Bog, da bi Zemlja lahko proizvajala hrano? (Jeremija 10:12).
11 Bog je opremil zelene dele rastlin s snovjo, imenovano »klorofil«. S pomočjo te komplicirane snovi povzročajo sončna svetloba, ogljikov dioksid iz zraka in voda iz tal, nastajanje (ogljikovih hidratov) sladkorja, in sicer 150 milijonov ton letno na vsej Zemlji; pri tem pa se sprošča kisik, ki obnavlja zrak. Rastline potrebujejo sladkor za rast in spreminjajo ga v razne oblike hrane, ki jo mi uživamo. Ta energija, ki ohranja pri življenju veliko različnih živih stvarjenj na Zemlji, poteka od čudežnega procesa, pri katerem sodelujejo sončna svetloba, zrak in voda in skrivnosti tega poteka ljudje še do danes niso razjasnili. Kako resnične so zato besede: »Kako mnogotera so dela tvoja, o Jehova, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« (Psalm 104:24).
NA NEBU SE POJAVIJO SVETLEČA NEBEŠKA TELESA
12. a) Zakaj ni nasprotja med 1. Mojzesovo 1:1 in 1:16? b) Kaj se je očitno zgodilo »četrti dan«? (Psalm 136:1, 7—9). ‘
12 »Četrti dan« je Bog povzročil »tisti dve veliki luči: luč večjo, da gospoduje dnevu, in luč manjšo, da gospoduje noči, in zvezde« (1. Mojzesova 1:14—19). Ali pa ni Bog ta nebesna telesa ustvaril že prej, »na začetku«? Da, res je. Toda upoštevaj prosimo, da razliko med glagolom »ustvariti« (hebrejsko: bara) v 1. Mojzesovi 1:1 in glagolom »narediti« (hebrejsko: ‘asah) v 1. Mojzesovi 1:16. »Četrtega dne« se je očitno zgodilo naslednje: z zemeljske površine so, verjetno zaradi očiščenja atmosfere, postali vidni obrisi Sonca, Meseca in zvezd. Sedaj je sijoče Sonce služilo kot svetleče nebeško telo, da je razsvetljevalo dan in dajalo toploto. Kako pa je z Mesecem? Raziskovalci vesolja so ugotovili, da je več kot 50 odstotkov mesečeve površine iz steklenih drobcev, ki so presenetljivo primerni za odbijanje sončne svetlobe. Vsakokrat, ko občudujemo pokrajino, na katero sije mesečina, lahko razmišljamo o Božji modrosti in ljubezni, ker je naredil to »manjšo luč«, da osvetljuje noč!
13. a) Kaj naj bi človek računal s pomočjo teh luči? (Propovednik 3:1). b) Zakaj je »večer« omenjen pred »jutrom«? (Pregovori 4:18).
13 Pozneje je lahko človek s pomočjo teh teles meril čas. Vsi merilci časa, ki jih je sestavil človek, so podrejeni nebeškim telesom, ki jih je Jehova Bog, ki se drži časa, ustvaril v korist človeka. Tudi četrti »ustvarjalni dan« je, kakor v vseh drugih ustvarjalnih dneh, Bog pričel delati »zvečer«, ko se je njegova dejavnost odražala še v nedoločnih obrisih, kar je trajalo vse do »jutra«, ko so bila ustvarjalna dela vsakokrat jasno vidna.
14. Zakaj imamo razlog, da smo za vse, kar je Bog naredil, hvaležni? (Razodetje 4:11).
14 Ob zaključku njegovih velikih del tretjega in četrtega »dne« je Bog videl, da je bilo »dobro« (1. Mojzesova 1:12, 18). Sedaj sta bila pred njim še dva, dogodkov polna ustvarjalna dneva in pa še dan počitka. Veličastni Stvarnik je naredil nadaljnje ljubeče priprave za prebivališče človeka, da bi bil ta pozneje srečen. Za to naj bi bili prav tako hvaležni kakor kralj David, ki je rekel:
»Mnoga so čuda tvoja, o Jehova, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel (Psalm 40:5).
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 63]
Stvarnik je čudežno opremil rastline tako, da s pomočjo sončne svetlobe, zraka in vode proizvajajo hrano.
