Poglavje 8

Stvarnik naseli »vesoljsko ladjo Zemljo«

1. a) V kakšnem nasprotju je Zemlja z Mesecem in vesoljskimi ladjami, ki so jih naredili ljudje? b) Kako pokažejo mnoge osebe, da Zemlje v resnici ne cenijo? (Psalm 10:4).

OB koncu četrtega ustvarjalnega Božjega dne je nudila zemeljska površina čudovit pogled. Barve so ji dale lepoto in življenje. Veliko pozneje, v tem našem dvajsetem stoletju, je gledal astronavt Zemljo z mrtve mesečeve površine in rekel:

»Če gledamo na našo Zemljo z oddaljenosti 380.000 kilometrov, posebno kadar je nad horizontom, ki je bil bombardiran pred davnimi obdobji, tedaj vidimo, da je naš planet edini v vesolju, ki ima barvo ... Imamo tako lep planet S prekipevajočim občudovanjem se sprašujem, zakaj vendar to, kar imamo, ne znamo ceniti.«

Ta astronavt je na lastnem telesu spoznal, kaj pomeni, živeti v utesnjenem prostoru v od človeka napravljeni vesoljski ladji v breztežnostnem stanju. Kakšno  nasprotje z normalnim življenjem, ki ga lahko živi človek tukaj na »vesoljski ladji Zemlji« v okolju, ki ga je zanj pripravil Stvarnik! Toda ne samo, da večina ljudi ne ceni to, kar ima, temveč jih tudi velik del ignorira vzvišenega Konstruktorja in Graditelja Zemlje. Mnogi ljudje se obnašajo podobno nerazumno kakor tisti, »ki je rekel v svojem srcu: ‘Ni nobenega Jehove’« (Psalm 14:1, NS).

RIBJE »DUŠE« IN LETEČA STVARJENJA

2. a) Kdaj je začel Bog naseljevati našo »vesoljsko ladjo«? b) Kaj je »duša«? (Razodetje 16:3). c) Katere duše so bile ustvarjene »peti dan«?

² Ne pred milijoni leti, kakor mislijo nekateri ljudje, temveč pred razmeroma kratkim časom je pričel Bog po svojem lastnem časovnem načrtu naseljevati našo »vesoljsko ladjo«. Ustvaril je prve »duše«. Beseda »duša« (hebrejsko: néphes), kakor se pojavlja v poročilu o ustvaritvi v Bibliji, se nanaša na dihajoče stvarjenje, sposobno čutiti, ne glede, ali je to riba, ptica, sesalec ali človek. V petem ustvarjalnem »dnevu« je Bog ustvaril ribje in ptičje »duše« (1. Mojzesova 1:20—23).

3. a) Kako je bilo človeku možno uporabljati osnove, ki jih najde v stvarstvu, toda kaj mora priznati? (Job 12:7—10). b) Zakaj so ribe in ptiči blagoslov za človeštvo?

³ Velika Božja modrost se pokazuje v telesni zgradbi teh živih stvarjenj! V nekaterih primerih je lahko človek posnemal osnove, ki jih najde v tem stvarstvu, na primer raketni pogon sipe, sonarni sistem netopirja in nekatere aerodinamične lastnosti ptic. Toda v telesni gradnji teh »duš« so skrite še mnoge presenetljive skrivnosti, ki jih človek doslej še ni mogel razvozlati. Ribe in ptiči olepšujejo človekovo prebivališče in ga delajo zanimivejšega. Razen tega predstavljajo okusno obogatitev njegove hrane, odkar je Bog določil, naj človeku služijo »v hrano« (1. Mojzesova 9:2, 3).

 ŽIVE DUŠE NA KOPNEM

4. a) Kaj je Bog ustvaril »šesti dan«, in kako? b) V katerem pogledu služijo živali človeku? (1. Mojzesova 1:25).

⁴ Na začetku šestega ustvarjalnega dne je rekel Jehova:

»Rodi naj zemlja žive stvari po njih plemenih, živino in laznino in zveri zemeljske po njih plemenih!« (1. Mojzesova 1:24).

Božji nevidni duh je pričel delovati in je oblikoval čudovito raznovrstnost živalskih »vrst«. Nekatere od njih so služile prehodnemu namenu, druge so v dobro človeka preživele do danes. Nekatere od teh živali niso samo za zadovoljstvo, temveč tudi za korist; konji služijo za ježo, psi za čuvanje ovc, sloni za transport, govedo za oranje, ovce za pridobivanje volne itd. Živalske »duše« so človeku res koristne in prispevajo k njegovi sreči.

5. Zakaj naj se Bogu zahvalimo za ta ustvarjalna dela? (Psalm 8:4, 6—9).

⁵ Jehovi se lahko dejansko zahvalimo za ta ustvarjalna dela. Psalmist se je izrazil takole:

 »O milostih Jehovinih bom pel vekomaj ... Tvoja so nebesa, tvoja tudi zemlja; vesoljni svet in česar je poln, ustanovil si ti« (Psalm 89:1, 11).

KRONA ZEMELJSKIH STVARITEV

6. a) Kakšnega pomočnika je imel ob strani Bog med ustvarjanjem? (Janez 1:1—4). b) Kaj je rekel Bog temu Sodelavcu in v kakšnem odnosu je zato človek do živali?

⁶ Ves čas svoje ustvarjalne dejavnosti je imel Jehova ob strani pomočnika — »delovodjo« — ki ga je od vseh svojih angelskih sinov v nevidnih nebesih najbolj ljubil (Pregovori 8:30). Proti koncu šestega ustvarjalnega dne je Jehova rekel temu Sodelavcu:

»Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen, in gospodujejo naj ribam morskim  in pticam nebeškim in živini in vesoljni zemlji ter vsej laznini, lazeči po zemlji« (1. Mojzesova 1:26—28).

7. a) Kako je Bog ustvaril človeka? (Job 33:4). b) Kaj dokazuje, da se človek ni mogel razviti?

⁷ Ali sta Bog in njegov Sodelavec privedla človeka v obstoj s kompliciranim razvojnim procesom? Ne, bilo je veliko enostavneje. Biblija nam poroča:

»Tedaj upodobi Jehova Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša« (1. Mojzesova 2:7).

Biblija tukaj ničesar ne govori o tem, da bi se človek razvil iz kosmatega in mrmrajočega opici podobnega stvarjenja. Če bi nastal s slučajnim razvojem, gotovo ne bi imel občutka za lepoto in glasbo; ne bi bil sposoben, gledati bodisi v preteklost ali v prihodnost; ne bi imel iznajditeljskega duha, ne bi imel vesti za razločevanje pravilnega in nepravilnega in ne bi imel čudovitih lastnosti kakor sta dobrota in ljubezen. Samo višja, z razumom obdarjena oseba — Bog — mu je lahko dal takšne lastnosti. Jehova Bog je ustvaril prvega človeka v njegovi »podobi« in ne v podobi prejšnjih zemeljskih stvarjenj, ne po podobi »ptic in četveronogih živali in lazečih zveri« (Rimljanom 1:23). Med nerazumnimi živalmi in razumnim, pokonci hodečim stvarjenjem, človekom, obstaja prepad, ki ga ne more premostiti noben razvojni proces.

8. a) Kaj pokaže, da je prvi človek dobro obvladal jezik? b) Kakšne kakovosti je celotno Božje stvarstvo? (5. Mojzesova 32:4).

⁸ Ko je Bog pozneje vzel spečemu človeku rebro in iz nje oblikoval ženo, Evo, in to očarljivo ženo predstavil Adamu, ta ni bil odvisen le od nekaj prastarih mrmrajočih glasov, da bi lahko izrazil svojo radost. Spontano je izrekel prve poetične besede:

 »To je sedaj kost iz mojih kosti,

in meso iz mojega mesa;

Ta se bode imenovala Možinja,

zato ker je vzeta iz moža«

(1. Mojzesova 2:21—23).

Zatem, ko je Bog ustvaril »moškega in žensko«, je končal s svojim zemeljskim ustvarjanjem.

»Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako. In bil je večer, in bilo je jutro, dan šesti« (1. Mojzesova 1:31).

RAZLOGI ZA HVALEŽNOST NAŠEMU STVARNIKU

9. Katere značilnosti človeškega telesa naj bi nas navedle, da hvalimo svojega Stvarnika?

⁹ Mojstrsko delo zemeljskega Božjega stvarstva — človek — je bilo resnično »zelo dobro«. Kot potomci prvega moža in prve žene bi morali biti stalno hvaležni za veliko Božjo spretnost. Pomisli samo na radosti, ki nam jih lahko posreduje naših pet čutil: okus dobrih jedi, dotik ljubečih rok, pogled na čudovito pokrajino, petje ptic ali zvoki lepe glasbe, vonj cvetja in hrane! Razen tega nas je Bog velikodušno oskrbel z dvema očesoma, ušesi in nosnimi odprtinami kakor tudi z drugimi važnimi telesnimi deli. Deset prstov je med seboj popolnoma usklajenih, da lahko delamo in dvaintrideset odlično konstruiranih zob nam omogoča drobiti hrano in pokazati ljudem sijoč nasmeh. Nadaljnji blagoslov je naša sposobnost, da s smehom izražamo naše veselje in humor (nekaj, česar živali ne morejo). Kolikšen užitek nam lahko nudi življenje, ker nam je Bog dal sposobnosti hoje, teka, skakanja in plavanja! Če mislimo na tisoč  čudovitih značilnosti telesa, ki nam ga je dal naš Stvarnik, naj bi čutili željo, da se izrazimo ravno tako kakor kralj David:

»Jehova, preiskal si me in me poznaš! Hvalil te bom, da sem storjen na strah vlivajoč, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja« (Psalm 139:1, 14, NS).

10. Kako sposobnost razmnoževanja odraža Jehovino modrost?

¹⁰ Zares čudovit Božji dar je sposobnost razmnoževanja. Čeprav pokvarjeni svet zlorablja spolnost in jo uporablja za nemoralne namene, ni ničesar nečistega, če se tega poslužujejo zakonski pari v soglasju z Božjim namenom in zapovedjo. Kako presenetljiv potek je vendar razmnoževanje! Jajčno celico žene — ne večjo od konice igle — oplodi moška semenska celica, ki je velika samo eno 85 tisočinko jajčne celice. Iz združitve teh dveh drobcenih stavbnih osnov dozori v teku časa popoln človek; od obeh staršev podeduje lastnosti po sestavljenem gradbenem načrtu (DNS), ki se je oblikoval ob združitvi celic. Arhitekti včasih narišejo cele zvitke gradbenih načrtov, ko gradijo neko zgradbo, Bog pa je lahko gradbeni načrt za nastanek popolnega človeka — ki je mnogo bolj kompliciran kakor katerakoli zgradba — spravil v skoraj nevidni celici. V zvezi s tem gradbenim načrtom za človeka je priznal kralj David, da je Jehova sposoben videti vse, tudi neko neskončno drobno stvar:

»Stkal si me v telesu matere moje. Zarodek moj so videle tvoje oči, in v knjigo tvojo je bilo vpisano vse; dnevi so mi bili določeni, ko še eden njih ni bil napočil. Zatorej kako so mi dražestne misli tvoje, o Bog mogočni, kako ogromna so njih števila!« (Psalm 139:13, 16, 17).

11. Za katere sposobnosti človeških možgan bodimo Bogu hvaležni?

 ¹¹ Božje misli so resnično dragocene. Bogu smo lahko silno hvaležni, da nam je dal možgane, s pomočjo katerih smo sposobni razmišljati. Kako veličasten organ so možgani! Človeški možgani vsebujejo tako obsežen in tako zamotan sistem spomina, da bi bil elektronski računalnik, ki bi ga skonstruiral človek in bi opravljal enako delo, velik kakor Empire State Building v New Yorku. * Jehova resnično ve, kako se štedi s prostorom. Po izjavah biokemikov zmogljivost človeških možgan daleč presega živalske možgane. Cenijo, da bi lahko človeški možgani shranili eno milijardo krat več informacij, kakor običajno stori človek v svojih sedemdesetih ali osemdesetih letih. V soglasju z namenom, da človek večno živi na Zemlji, ga je Bog opremil z možgani, ki lahko večno shranjujejo nove vtise. Kako pomembno je torej, da zaposlujemo naš razum s ‘hvalevrednimi’ mislimi! (Fil. 4:8).

 BOŽJI NAMEN OB USTVARITVI ČLOVEKA

12. a) Kakšen namen je imel Bog ob ustvaritvi človeka? b) Kaj bo postala Zemlja kljub slabemu ravnanju človeka, in kdaj? (Izaija 65:17, 18).

¹² Bog je ob ustvaritvi človeka imel določen namen, in naša želja naj bi bila, živeti v soglasju s tem namenom. Ko je Jehova ustvaril človeški par, ga je blagoslovil in rekel:

»Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji« (1. Mojzesova 1:28).

Toda kaj vidimo danes, šest tisoč let pozneje? Nekatere dele Zemlje so napolnili ljudje, toda večinoma ne spoznajo, da so odvisni od svojega Stvarnika, Jehove Boga, in ga ne obožujejo. Namesto da bi si Zemljo podložili, jo v velikem obsegu onesnažujejo in kvarijo in so iztrebili že mnogo živalskih vrst. Zato smo lahko hvaležni, da je Bog razodel svojo odločitev, »da pogubi nje, ki pogubljajo zemljo«, in da vso Zemljo do konca svojega velikega dne počivanja spremeni v čudovit raj (Razodetje 11:18).

13. Za kakšno čudovito prihodnost smo lahko hvaležni? (Psalm 145:11, 15, 16).

¹³ To so resnično čudoviti izgledi za bodočnost »vesoljske ladje Zemlje« in za človeka! Po Božjem namenu bo Zemlja ob koncu njegovega dne počitka spremenjena v raj in naseljena s pravičnim človeštvom, ki si bo podložilo vse ustvarjene zemeljske duše. Jehovi smo lahko hvaležni, da je ustvaril »ljudi po svoji podobi« in tako čudovito poskrbel za nas — sedaj in v neskončno prihodnost (1. Mojzesova 1:27).

[Podčrtna opomba]

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 66]

Zemlja je v vseh pogledih boljša od vsake po Človeku konstruirane vesoljske ladje.

[Slika na strani 69]

Velik prepad, ki loči človeka od živali, dokazuje, da je nauk o evoluciji napačen.

[Slika na strani 73]

Računalnik s shranjevalnikom, ki bi odgovarjal človekovemu spominu, bi napolnil nebotičnik.