Poglavje 12

Zakaj je Bog dopustil, da so ljudje postali nesrečni?

1. Zakaj naj bi nas zanimalo spoznati Božji razlog za dopuščanje zla? (Psalm 94:2, 3).

ČLOVEŠKA zgodovina je polna strahotnih dejanj nečlovečnosti, ki so jih ljudje naredili soljudem. Njene strani so rdeče od krvi, prelite z religioznimi vojnami, masovnim klanjem in preganjanjem. Obe svetovni vojni, ki jih je pričelo tako imenovano krščanstvo, in vojne, ki so bile na Koreji, v Indokini in drugje, so prav tako povzročile morjenje nedolžnih ljudi. V mnogih deželah prihaja še naprej do izbruhov nasilja, do revolucij in zločinov. Zakaj Bog dopušča ta strašna stanja? Zakaj nesreč ni že odstranil? Bog sam razlaga zakaj, in sicer v svoji knjigi o »dobri vesti«.

2. a) Ali je Bog sposoben odstraniti zlo in ali on to želi? (Joel 1:15). b) Kako se pokazuje Božja modrost v tej zadevi?

² Bog, ki je lahko ustvaril mogočno vesolje, je tudi sposoben odstraniti nesrečo. Kot »Bog ljubezni« resnično skrbi za ljudi. On pa je tudi Bog ‚praktične modrosti‘ (1. Janezov 4:16; Pregovori 2:6, 7). Njegova modrost se pokazuje v tem, da si je vzel čas, pojasniti sporno vprašanje vesoljnega pomena. To sicer pomeni, da so ljudje nekaj časa nesrečni, toda gledano dalekosežno, bo to vsem inteligentnim stvarjenjem v vesolju prineslo večno srečo.

3. a) Pojasni, zakaj je za razjasnitev spornega vprašanja potreben čas? b) Zakaj je za to potreben čas razmeroma kratek? (Habakuk 2:3).

 ³ To se lahko primerja s sojenjem nekega morilca. Če želijo izreči pravično in odgovarjajočo sodbo, lahko traja zbiranje dokazov in zagovarjanje mesece. Nato je morilec odstranjen, in vsi, ki so bili zaradi njega v nevarnosti, so veseli, da je grožnja odstranjena. Enako je bil potreben čas — polnih 6000 let — da bi se pojasnilo sporno vprašanje, ki ga je postavil ubijalec, Božji glavni sovražnik. Kako kratek je vendar ta čas, če ga primerjamo z večno srečo, ki je pred nami! V Božjih očeh je namreč »tisoč let kakor včerajšnji dan, ko je minil« (Psalm 90:4).

SPORNO VPRAŠANJE

4. a) V čem je veliko sporno vprašanje? (Psalm 83:18). b) Kako je bilo postavljeno vprašanje glede Božje suverenosti?

⁴ Kakšno je veliko sporno vprašanje, ki mora biti razjasnjeno? Opravka ima z Jehovino suverenostjo,  ki jo izvaja nad svojimi stvarjenji. Satan je zbudil dvom v Božjo suverenost, ko se mu je v Edenu uprl. Ni imel moči, odstaviti Boga kot suverena, toda postavil je vprašanje: Ali je Božja suverenost nad njegovimi stvarjenji pravilno izvajana in v njihovo dobro? Je njegova suverenost upravičena in ali zasluži, da se jo priznava? Satan je v Edenu po kači rekel Evi: »Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?« Zatem ko je satan napadel Jehovino suverenost, ko mu je podtaknil laž, je pregovoril Evo — po njej pa še Adama — da se odtegneta Božji suverenosti, da sta neodvisna in da sama odločata, kaj je »dobro« in kaj »hudo« (1. Mojzesova 3:1—5). Postavil je vprašanje, ali je Božja suverenost pravilna in pravično izvajana in če Bog zasluži, da se ga priznava za suverena.

5. a) Zakaj je Bog dopustil zlo? (Rimljanom 9:17). b) Kako bo Božja sodba služila vso večnost?

⁵ Bog je upornika obsodil na smrt. Dovolil pa jima je živeti še nekaj časa in je dopustil, da sta Adam in Eva dala življenje nepopolnim potomcem. Da, dopustil je, da hudo pod satanovo vladavino traja vse do danes. In zakaj? Da bi enkrat za vselej dokazal, da je njegova suverenost v vsakem pogledu pravična in da nobeno njegovo stvarjenje ne more biti trajno srečno, če se odreče njegove suverenosti in njegovih pravičnih zakonov. Tako je razgalil satana kot »ubijalca«, lažnika, obrekovalca in goljufa, in odstranil ga bo skupaj z vsemi, ki se ne držijo njegovih zakonov. Božja sodba bo tedaj postavljena kot primer tega, kar se je že zgodilo, in bo služil kot preizkusni kamen za vso večnost vsem stvarjenjem, ki bi ponovno dvomila v Jehovino suverenost (Janez 8:44).

6. a) Kaj se je pokazalo glede na človeško vladavino? b) Kakšno sliko daje danes človeška vladavina? (Propovednik 8:9).

 ⁶ Kaj je pokazal ta sodni primer pred sodiščem vesolja? Človek je jasno dokazal, da ni sposoben pravilno vladati neodvisno od Božje suverenosti. Pokazalo se je, da je imel prerok Jeremija prav:

»Vem, o Jehova, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje« (Jeremija 10:23).

To se še nikoli ni jasneje videlo kakor danes, ko je svet razdeljen na demokratične, ateistične in države »tretjega sveta«, ki se med seboj zaradi nadaljnjih neenotnosti še naprej delijo. Podkupovanje in lažna diplomacija sta med človeškimi vladavinami nekaj običajnega. Medtem ko četrtina svetovnega prebivalstva nima kaj jesti, politiki dajejo ogromne vsote za oboroževanje in proizvodnjo jedrskega orožja, s katerim bi lahko uničili vse človeške rase. Večina vladarjev ima gospodarske ali drugačne probleme, in pogosto jih čez noč odstavijo. Besede iz Psalma 127:1 se nanašajo na vsako zavezo, ki jo naredijo politiki:

»Ako Jehova ne zida hiše, zaman se trudijo, ki jo zidajo.«

7. a) Zakaj Božja vladavina prekaša človeško vladavino? (Psalm 45:6). b) Kaj bo Bog sedaj storil glede človeške vladavine in zakaj? (Nahum 1:9).

⁷ Obstajajo dobri razlogi, zakaj je Jehovina suverenost daleč nad človeško vladavino. Božja suverenost temelji na ljubezni, ki je »popolna vez enotnosti« (Kološanom 3:14). Človeška vladavina se običajno razvija navzdol, v smeri sebičnosti in lakomnosti. Božja suverenost ima moč združevati in da »vse zedini« (Efežanom 1:10). Človeške vladavine pospešujejo razcepe, sovraštvo in prepir. Božja suverenost pa  se izvaja »s pravico in pravičnostjo« (Izaija 9:7). Človeška vladavina običajno zatira siromašne in je naklonjena bogatim. V preiskavi se je pokazala za ponesrečeno in Bog se pripravlja, da jo skoraj odstrani, da bi svojo pravično suverenost spet popolnoma izvajal nad vso Zemljo.

ČISTOST ČLOVEKA

8. Kakšen dvom je razglasil satan glede Joba?

⁸ V Edenskem vrtu pa je bilo v soglasju s tem postavljeno še neko sporno vprašanje. Glasi se: Ali sploh lahko Bog postavi na Zemljo človeka, ki bi mu ostal pod preizkušnjami zvesto predan, ko sta se mu vendar uprla prva dva človeka? Da obstaja takšno sporno vprašanje, spoznamo iz biblijske knjige Joba. V prvih dveh poglavjih te knjige je opisano, kaj se je dogajalo pred več kot 3500 leti v nebeškem sodnem prostoru. Ko so se nebeški Božji sinovi zbrali pred Jehovo, je prišel tudi satan in Jehova mu je rekel:

»Si li opazoval hlapca mojega Joba? Kajti njemu ni na zemlji enakega, mož je popoln in pošten, ki se boji Boga in varuje hudega. Tedaj odgovori satan Jehovi in reče: Mar je brez plačila, da se Job boji Boga? Nisi li kroginkrog varno ogradil njega in hiše njegove in karkoli ima? Delo njegovih rok si blagoslovil in imetje njegovo se je razraslo po deželi! Pa le iztegni roko  svojo in se dotakni vsega, kar ima, gotovo se ti v obraz tebe odreče!« (Job 1:8—11).

9. Kako se je obnašal Job in kako je bil nagrajen? (Job 42:12—16; Jakob 5:11).

⁹ Jehova je preizkušnjo dopustil. Job je izgubil svoje črede, njegovi otroci so umrli, toda Boga ni preklinjal in se ni obrnil proti njemu. Ko ga je satan pozneje udaril z gnusno boleznijo, je žena končno v obupu rekla: »Odpovej se Bogu in umri!« Toda še vedno se je trdno držal svoje čistosti do Boga. Trije lažni tolažniki so nato še dodali k njegovemu trpljenju, toda Job je izjavil:

»Dokler ne umrem, ne dam si vzeti brezmadežnosti svoje« (Job 2:9, 10; 27:5).

Pozneje je bil Job bogato nagrajen, ker je ohranil svojo čistost.

10. Kakšen zapis imamo o drugih, ki so ohranili svojo čistost? (Hebrejcem 12:1).

¹⁰ V Bibliji je zapisano med drugim v listu Hebrejcem, 11. poglavje — da so se še mnogi drugi ljudje odločili nesebično podpirati Jehovino suverenost, kljub vsem mogočim sovražnim napadom, ki jih lahko povzroči satan. Skozi vsa tisočletja so bili ljudje, ki so ohranili svojo čistost.

11. a) Ali so še danes ljudje, ki ohranjajo svojo čistost? (Pregovori 27:11). b) Kako bo Bog opravičil svojo suverenost in kdaj? (Ezekiel 36:23).

¹¹ Na primer med Hitlerjevo vladavino v Nemčiji so se Jehovine krščanske priče branile pozdravljati nacionalsocialistične zastave in smatrati diktatorja za Odrešenika. Stoteri so svojo čistost zapečatili s svojo krvjo. Eden od teh zvestih je večer pred smrtjo napisal svoji ljubljeni ženi naslednje pismo, ki izraža občutke mnogih:

»Ko dobiš to pismo, bo moje življenje izpolnjeno. ... Vemo, da bo odvzeto želo smrti in grobu njegova zmaga. ... Prišla bo ura, ko bo  ime vsemogočnega Boga opravičeno, in ljudje bodo to videli. Če danes vprašajo, zakaj tega do sedaj ni storil, tedaj vemo, da bo s tem razglašena njegova moč na učinkovit način. ... Do konca sem prišel, in prosim, da bi tudi Ti vztrajala. ... Tako gledam še enkrat v Tvoje jasne, sijoče oči in želim odstraniti zadnjo bol iz Tvojega srca. Kljub bolečini dvigni glavo in veseli se, ne zaradi smrti, temveč zaradi življenja, ki ga bo Bog dal tistim, ki ga ljubijo!«

V kratkem bo Jehova opravičil svojo suverenost in vse tiste, ki jo podpirajo. To bo povezano z demonstracijo njegove moči proti njegovim sovražnikom, ki bo njegovo ime povišala »na vsej Zemlji« (2. Mojzesova 9:16).

NAJVEČJI ZGLED ČISTOSTI

12. Kdo je bil najprimernejši za to, da zavzame stališče na Jehovini strani, in kako je postal človek? (Janez 1:14).

¹² Sporno vprašanje čistosti pa ne zadeva samo nas ljudi. Bil je vendar angel iz nebes, ki se je uprl in postal satan, in tudi drugi »Božji sinovi« so se mu pozneje pridružili v uporu (1. Mojzesova 6:4, 5). Gre torej za vesoljno sporno vprašanje. Nihče ne more v tem spornem vprašanju bolje zastopati Jehovino stran kakor tisti, ki ima za Jehovo najvišji položaj v vesolju: »Delovodja«, ki mu je pomagal pri ustvarjanju. Ta nebeški Sin je bil z veseljem pripravljen, da Bog njegovo življenje prenese v telo izraelske device Marije, tako da se je rodil kot človek tukaj na Zemlji, kjer je satan sprožil sporno vprašanje.

13. Kako je Jezus zavrnil satanovo izzivanje? (1. Petrov 2:21—23).

¹³ Ko je Jezus, Božji Sin, odrasel, se je krstil, s čimer je simboliziral svojo predanost in pripravljenost, da prevzame posebno nalogo, ki mu jo je dal Bog. Kmalu ga je napadel satan. Jezusu je ponudil suverenost nad vsemi človeškimi kraljestvi na Zemlji,  ki jih je takrat imel — pod pogojem, da bi ga Jezus enkrat samkrat oboževal in s tem prekinil svojo čistost do Jehove. Jezus je satanu odgovoril:

»Poberi se, satan! kajti pisano je: ‚Moli Jehovo, Boga svojega, in njemu samemu služi‘« (Matevž 4:10).

14. Zakaj je Jezus lahko rekel, da satan ‚na njem nima ničesar‘?

¹⁴ Zatem ko satanu ni uspelo Jezusa odvrniti, da bi sledil Jehovinemu pravičnemu zakonu, je nanj hudo pritiskal s pomočjo religioznih voditeljev tistih dni. Neusmiljeno so ga preganjali in končno so ga dali usmrtiti na mučilnem kolu, niso ga pa mogli navesti na to, da bi odstopil od popolne čistosti in poslušnosti do Božje suverenosti. Na dan svoje smrti je Jezus lahko rekel za satana: »Na meni nima ničesar« (Janez 14:30). Tretji dan zatem je Jehova svojega zvestega Sina nagradil, tako da ga je obudil v duhu in ga pozneje povišal na »desnico« svoje milosti v nebesih (Dejanja apostolov 2:32, 33).

15. Kako je Jezus spodbudil svoje učence in kako so postopali? (Filipljanom 2:5, 8, 9).

¹⁵ Svojim zvestim učencem je rekel ta zgled čistosti:

»Na svetu imate bridkost; ali srčni bodite, jaz sem svet premagal« (Janez 16:33).

Tudi Jezusovi apostoli in mnogi drugi kristjani za njimi, so ohranili svojo čistost, in to celo do smrti.

 PREIZKUŠENI, ZVESTI VLADARJI

16. Zakaj lahko ljudje imajo zaupanje v novo upravo Zemlje? (Izaija 32:1).

¹⁶ S tem, ko je Bog dopustil, da so Jezusovi učenci bili preizkušeni in preganjani, je povzročil še nekaj važnega. Ravno tako kakor se je Jezus sam ‚učil po trpljenju pokorščine‘, so bili tudi oni s trpljenjem šolani in oblikovani, tako da so razvili enake preizkušene lastnosti kakor on in se naučili, ostati zvesti Božji suverenosti. Iz Biblije izhaja, da je Bog izbral »malo čredo« teh Jezusovih učencev, skupaj »stoštiriinštirideset tisoč«, ki imajo delež v duhovnem, »prvem vstajenju«, in bodo s Kristusom v njegovem tisočletnem Kraljestvu vladali nad človeštvom. Kakšno nasprotje bo ta nebeška kraljevska vladavina s podkupljivimi, brezvestnimi današnjimi človeškimi vladavinami! Poleg tega bo na Zemlji obstajala vidna uprava, ki bo sestavljena iz mož, podobnih zvestemu Jobu in številnim drugim, ki so ohranili svojo čistost, tako iz starega časa kakor tudi iz našega dvajsetega stoletja. V to upravo lahko človeštvo resnično zaupa (Hebrejcem 5:8; Lukež 12:32; Razodetje 14:1—5; 20:6).

17. Zakaj je Božje potrpljenje koristno za nas? (2. Petrov. 3:9, 15).

¹⁷ Srečni smo lahko, da je Jehova »potrpežljiv« in hudobnih še ni uničil, ker so tako mnogi dobili priložnost, postaviti se v velikem spornem vprašanju na Jehovino stran (Rimljanom 2:4). Tudi mi prosimo, da bi bili blagoslovljeni, ker nastopamo za njegovo suverenost.

18. a) Kako bo Bog izvršil svojo obsodbo? (Jeremija 25:31). b) Kakšen kraj bo tedaj postala Zemlja? (Izaija 11:9).

¹⁸ To staro sporno vprašanje o Božji suverenosti in čistosti ljudi bo kmalu za vselej pojasnjeno, in to popolnoma v korist Jehove. Skoraj bo Jehova izvršil svojo »sodno odločitev« in bo satana kakor tudi vse  tiste, ki nasprotujejo Božji vladavini, odstranil z Zemlje. Tedaj bo Zemlja postala prekrasno prebivališče, na katerem bo »vse, kar diha«, slavilo »Jah«, Jehovo (Psalm 150:6). Da pa bi lahko Boga večno slavil, mora človek tudi večno živeti. Kako je to mogoče? To bomo izvedeli v naslednjem poglavju.

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 107]

Reševanje sodnega primera zahteva čas. Tako mora biti tudi neko sporno vprašanje glede suverenosti točno raziskano.

[Slika na strani 110]

Job je kljub hudim preizkušnjam ohranil svojo čistost.

[Slika na strani 113]

Jezus Kristus, največji Zgled čistosti.

[Slika na strani 115]

Tisočletno Kraljestvo Kristusa bo povišalo Jehovino pravično suverenost in bo blagoslov za vse ljudi.