Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Čaščenje prednikov

Čaščenje prednikov

Čaščenje prednikov

Definicija: Navada čaščenja in posvečevanja spomina mrtvih prednikov (obredno ali kako drugače) v prepričanju, da so pri zavesti v nevidnem svetu in lahko pomagajo ali škodujejo ter jih je zato treba pomiriti. Ni biblijski nauk.

Ali se mrtvi predniki zavedajo, kaj živi delajo, in ali so jim zmožni pomagati?

Prop. 9:5: ”Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.“

Job 14:10, 21, NW: ”Človek premine in kje je potem? Njegove sinove imajo v časti, toda on tega ne ve.“

Ps. 49:10, 17-19: ”Saj vidi bogatin: mrjó modri, enako ginevajo nespametni in neumni in drugim puščajo bogastvo svoje. . . . ob smrti ne vzame nič tega s seboj, za njim ne pojde slava njegova. . . . Vendar pride k rodu očetov svojih, ki vekomaj ne bodo uživali luči.“

Ali mar ne ostane hrana, ki jo dajo na oltar ali grob, nedotaknjena? Ali ni to dokaz, da je mrtvi ne morejo užiti, da nimajo nič od nje?

Glej tudi glavni naslov ”Spiritizem“.

Ali je strah, da nam bodo mrtvi škodovali, utemeljen?

Prop. 9:5, 6: ”Mrtvi pa . . . kakor njih ljubezen, tako je njih sovraštvo in njih gorečnost davno izginila, in nimajo več deleža vekomaj na vsem, kar se godi pod soncem.“

Ali ima človek tudi duhovni del, ki bi preživel smrt telesa?

Ezek. 18:4: ”Glej, vse duše so moje; kakor duša očetova, tako duša sinova je moja; duša, ki greši, umrje.“ (Tudi 20. vrstica.)

Ps. 146:3, 4: ”Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega . . . Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.“

Znanstveniki in kirurgi niso našli nobenega dokaza, da bi kakršenkoli zavesten živeči del človeka preživel, ko umre telo.

Glej tudi strani 306, 307, pod naslovom ”Smrt“.

Ali bi raje videl, da bi te otroci in vnuki spoštovali in imeli radi, ko si še živ, ali pa da bi opravljali razne obrede na tvojem grobu?

Efež. 6:2, 3: ”’Spoštuj očeta svojega in mater svojo‘, ta je zapoved prva z obljubo: ’da se ti bo dobro godilo in boš dolgo živel na zemlji‘.“ (Otroci, vzgojeni po biblijskih načelih, kažejo takšno spoštovanje, ki prinaša radost v srca njihovih staršev, ko ti še živijo.)

Preg. 23:22: ”Poslušaj očeta svojega, ki te je rodil in ne zaničuj matere svoje, ko se postara.“

1. Tim. 5:4: ”Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, ti naj se uče najprej izkazovati spoštovanje do svoje hiše in povračati roditeljem; zakaj to je prijetno pred Bogom.“

Od kod v resnici prihajajo sporočila, za katere spiritistični mediji trdijo, da prihajajo od mrtvih?

Iza. 8:19: ”In ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo Boga svojega? Za žive naj vpraša mrtve?“ (Ali bi nas Bog svaril pred takšno navado, če bi nam ta res omogočala stik z našimi dragimi?)

Ap. dela 16:16: ”Zgodi se pa, ko smo šli na molitveni kraj, nas sreča neka deklica, ki je imela vedeževalnega duha [demona, NW] in je veliko dobička donašala gospodarjem svojim z vedeževanjem.“

Glej tudi strani 310-312, pod ”Spiritizem“.

Komu pripada naše čaščenje?

Luka 4:8: ”In odgovori in reče mu Jezus: Pisano je: ’Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, moli in njemu samemu služi‘.“

Jan. 4:23, 24: ”Ali prihaja ura in je že sedaj, ko bodo pravi molilci molili Očeta v duhu in resnici; saj Oče tudi išče takih, da bi ga molili. Bog je duh in kateri ga molijo, morajo moliti v duhu in resnici.“

Kakšno je upanje na ponovno združitev družinskih članov, tudi tistih, ki so že pomrli?

Jan. 5:28, 29: ”Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja, in kateri so delali hudo, na vstajenje sodbe.“