Datumi

Definicija: Datumi nam rabijo za označevanje časa dogodka. Biblija opredeljuje čas v odnosu na življenjsko dobo posameznikov, na razdobje, v katerem so vladali določeni vladarji ali pa v odnosu na druge pomembne dogodke. V njej je edini popolni kronološki oris dogodkov, ki segajo vse do Adamove ustvaritve. Biblija je tudi vnaprej znala natančno določiti čas, ko naj bi se zgodilo kaj pomembnega iz Božjega načrta. Gregorijanski koledar, ki ga danes rabi pretežni del sveta, je prišel v veljavo šele 1582. leta. Posvetni viri se ne skladajo vedno v datumih kakih pomembnih dogodkov iz starodavne zgodovine. Vseeno pa nihče ne dvomi o datumu nekaterih ključnih dogodkov, na primer o letu 539 p.n.š., ko je padel Babilon, in zatorej tudi o letu 537 p.n.š., ko so se Judje vrnili iz suženjstva. (Ezra 1:1-3) Če vzamemo za izhodišče takšne datume, potem lahko, prevedeno v sodobne koledarje, določimo čas starodavnih biblijskih dogodkov.

 Ali so znanstveniki dokazali, da je človeštvo na zemlji že milijone let in ne samo nekaj tisoč, kot to pravi Biblija?

Metode časovnega opredeljevanja dogodkov, ki se jih poslužujejo znanstveniki, so zgrajene na domnevah, ki so sicer lahko uporabne, vendar često vodijo do silno nasprotujočih si rezultatov. Zato znanost svoje datume stalno spreminja.

V New Scientistu je 18. marca 1982 pisalo: ”’Kar verjeti ne morem, da sem pred letom dni res rekel kaj takšnega!‘ To je prejšnji petek na večerni razpravi izjavil Richard Leakey pred izbranim občinstvom Kraljevega inštituta. Dognal je, da je splošno sprejeto mnenje, za katerega se je nedavno zavzemal v svoji televizijski seriji na BBC z naslovom The Making of Mankind (Nastanek človeštva), ’najbrž na številnih odločilnih področjih zgrešeno‘. Še zlasti se mu sedaj dozdeva, da se človekov najstarejši prednik še zdaleč ni pojavil že pred 15 do 20 milijoni leti, kakor se je izrekel na televiziji.“ (Str. 695.)

Od časa do časa se razvijejo nove metode časovnega opredeljevanja. Kako zanesljive so? O eni izmed njih — termoluminescenci — piše The New Encyclopœdia Britannica (1976, Macropœdia, Zv. 5, str. 509) tole: ”Položaja termoluminescenčnega datiranja preteklosti trenutno ne določa toliko dovršenost kot upanje.“ Tudi Science (28. avgusta 1981, str. 1003) poroča, da je okostje, ki so mu po aminokislinski racemizaciji določili 70000 let, po radioaktivni metodi določanja starosti prisodili le 8300 oziroma 9000 let.

Popular Science (november 1979, str. 81) poroča, da fizik Robert Gentry ”meni, da so verjetno vsi datumi, postavljeni z radioaktivno metodo, zgrešeni — pa ne le za nekaj let, ampak za razsežnejša obdobja“. Članek poudarja, da po njegovih dognanjih ”človek ne naseljuje zemlje že 3,6 milijona let ampak morda šele nekaj tisoč let“.

Vendar je treba poudariti, da znanstveniki verjamejo, da je sama zemlja mnogo starejša od človeka. Biblija temu ne oporeka.

 Ali je bila starost ljudi pred potopom, kakršno navaja Biblija, izražena v enakih letih, kakršna poznamo danes?

Če bi mislili, da so ”leta“ v resnici dolga kot naši meseci, bi potem Enoh postal oče, ko je bil star sedem let, Kenan pa le pet let, ko je dobil sina. (1. Mojz. 5:9, 12) Jasno je, da je to nemogoče.

Natančna kronologija, ki je nastala v zvezi s potopom, določi dolžino mesecev in let, ki so jih uporabljali v takratnem času. Primerjava 1. Mojzesove 7:11, 24 in 8:3, 4 kaže, da je bilo pet mesecev (od 17. dne drugega meseca do 17. dne sedmega meseca) 150 dni ali pet 30 dnevnih mesecev. Posebno pomemben je bil ”deseti mesec“ in razdobje po njem, preden je nastopilo naslednje leto. (1. Mojz. 8:5, 6, 8, 10, 12-14) Očitno so bila takratna leta dolga dvanajst 30 dnevnih mesecev. V teh davnih časih so natančni lunarni koledar vsake toliko časa prilagodili sončevemu letu. Na to kažejo prazniki, ki so jih Izraelci obhajali v posameznih letnih časih, ko so se zmeraj zbrali na točno določen dan. Na ta način so praznike vedno lahko obhajali v ustreznem letnem času. (3. Mojz. 23:39)

Imejmo v mislih, da je Bog ustvaril človeka za večno življenje. Adamov greh je bil tisti, ki je vodil ljudi v smrt. (1. Mojz. 2:17; 3:17-19; Rim. 5:12) Tisti, ki so živeli pred potopom, so bili bliže popolnosti, kot smo mi danes, in so zato lahko živeli dlje. Toda nihče med njimi ni dočakal tisočih let.

Zakaj Jehovove priče pravijo, da je bilo Božje kraljestvo ustanovljeno leta 1914?

Dve vrsti dokazov kažeta na to leto: (1) biblijska kronologija in (2) dogodki od leta 1914 kot izpolnitev prerokb. Tukaj bomo pregledali kronologijo. O izpolnitvi prerokb glej pod glavni naslov ”Poslednji dnevi“.

Preberi Daniel 4:1-17. Besedilo od 20. do 27. vrstice kaže, da se je ta prerokba izpolnila na Nebukadnezarju. Vendar pa ima še večjo izpolnitev. Kako to vemo? Iz 3. in  17. vrstice izvemo, da se sanje, ki jih je Bog dal kralju Nebukadnezarju, tičejo Božjega kraljestva in Božje obljube, da ”ga da komur hoče, . . . četudi najnižjemu med ljudmi“. (NW) Kot kaže celotna Biblija, Jehova hoče, da njegov lastni Sin Jezus Kristus vlada človeštvu kot njegov predstavnik. (Ps. 2:1-8; Dan. 7:13, 14; 1. Kor. 15:23-25; Raz. 11:15; 12:10) Biblija res opiše Jezusa kot ”najnižjega izmed ljudi“ (NW). (Fil. 2:7, 8; Mat. 11:28-30) Tako preroške sanje pokažejo na čas, ko bo Jehova predal vlado nad človeštvom svojemu lastnemu Sinu.

Kaj naj bi se zgodilo med tem? Vladavina nad človeštvom, ki je bila ponazorjena z drevesom in njegovim panjem, bo imela ”zverinsko srce“. (Dan. 4:16) V človeški zgodovini bodo vladale oblasti z značilnostmi divjih zveri. Danes medved običajno predstavlja Rusijo; orel Združene države Amerike; lev Britanijo; zmaj Kitajsko. Tudi Biblija uporablja zveri kot simbole svetovnih vladavin in celotnega sistema človeških vladavin pod Satanovim vplivom. (Dan. 7:2-8, 17, 23; 8:20-22; Raz. 13:1, 2) Jezus je v svoji prerokbi o koncu sistema stvari pokazal, da bodo Jeruzalem ”teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov“. (Luka 21:24) ”Jeruzalem“ je predstavljal Božje kraljestvo, ker so njegovi kralji sedeli ’na prestolu Jehovovega kraljestva‘. (1. let. 28:4, 5; Mat. 5:34, 35) Tako bodo poganske vladavine, ki so jih predstavljale divje zveri, ’teptale‘ pravico Božjega kraljestva, da vodi človeške zadeve, in bodo same vladale pod Satanovim nadzorom. (Primerjaj Luka 4:5, 6.)

Kako dolgo bo takšnim vladavinam dopuščen ta nadzor, preden bo Jehova predal Kraljestvo Jezusu Kristusu? V Danielu 4:16 piše, da ”sedem časov“ (”sedem let“, AT in Mo, tudi JB v opombi pod črto za 13. vrstico). Biblija kaže, da se pri izračunavanju preroškega časa leto računa za dan. (Ezek. 4:6; 4. Mojz. 14:34) Za koliko ”dni“ gre potemtakem tu? Razodetje 11:2, 3 jasno pove, da je 42 mesecev (tri leta in pol) v tej prerokbi 1260 dni. Sedem let bi bilo dvakrat toliko, torej 2520 dni. Ker velja ”vsak dan leto“, bo vladavina trajala 2520 let.

 Kdaj se je začelo štetje ”sedmih časov“? Ko so Babilonci odstranili s prestola v Jeruzalemu Zedekija, zadnjega kralja značilnega Kraljestva Boga. (Ezek. 21:25-27) V začetku oktobra 607. leta p.n.š. pa je prešla še zadnja sled judovske suverenosti. Judovski namestnik Gedalija, ki so ga postavili Babilonci, je bil umorjen in preostanek Judov je zbežal v Egipt. (Jeremija, poglavja 40-43) Zanesljiva biblijska kronologija kaže, da se je to zgodilo 70 let pred letom 537 p.n.š., ko so se Judje vrnili iz sužnosti, v katero so padli v začetku oktobra 607. leta p.n.š. (Jer. 29:10; Dan. 9:2; za nadaljnje podrobnosti glej knjigo ”Pridi kraljestvo tvoje“, strani 185-188.)

Kako se, torej, z izračunom pride do leta 1914? Če od začetka oktobra 607. leta p.n.š. računamo 2520 let, nas to pripelje do začetka oktobra leta 1914 n.š., kot to kaže tabela.

IZRAČUNAVANJE ’SEDMIH ČASOV‘

”Sedem časov“ = 7 × 360 = 2520 let

Biblijski ”čas“ ali leto = 12 × 30 dni = 360. (Raz. 11:2, 3; 12:6, 14)

V izpolnitvi ’sedmih časov‘ je vsak dan enak letu. (Ezek. 4:6; 4. Mojz. 14:34)

Od začetka oktobra 607. p.n.š. do 31. decembra 607. p.n.š.= 1/4 leta

Od 1. januarja 606. p.n.š. do 31. decembra 1. leta p.n.š. = 606 let

Od 1. januarja 1. leta n.š. do 31. decembra 1913 = 1913 let

Od 1. januarja 1914 do začetka oktobra 1914 = 3/4 leta

Skupaj: 2520 let

Kaj se je tega leta zgodilo? Jehova je zaupal vladavino nad človeštvom svojemu lastnemu, v nebesih oslavljenemu Sinu Jezusu Kristusu. (Dan. 7:13, 14)

Zakaj je potem na zemlji še vedno toliko hudobije? Ko je bil Kristus ustoličen, so bili Satan in demoni iz nebes vrženi na zemljo. (Raz. 12:12) Kralj Kristus ni takoj uničil vsakogar, ki je odklanjal Jehovovo suverenost in Kristusa kot Mesija. Ne, pač pa je bilo potrebno, kot je napovedal, po vsej zemlji opraviti delo oznanjevanja. (Mat. 24:14) Kot kralj bo vodil ločevanje ljudi iz vseh narodov. Pravičnim je  obljubil večno življenje, hudobne pa bo izročil v večno odrezanje, v smrt. (Mat. 25:31-46) Ves ta čas pa bodo prevladovale zelo težavne razmere, ki so bile napovedane za ’zadnje dneve‘. Kot je opisano pod naslovom ”Poslednji dnevi“, se ti dogodki jasno kažejo od 1914. leta. Preden bodo pomrli še zadnji iz rodu, ki je živel že 1914. leta, se bodo izpolnili vsi dogodki, ki so bili napovedani, tudi ”velika stiska“, v kateri bo končan sedanji hudobni svet. (Mat. 24:21, 22, 34)

Kdaj bo prišel konec tega hudobnega sveta?

Jezus je odgovoril: ”Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.“ Vendar je tudi rekel: ”Resnično vam pravim: Ne preide ta rod [ki je bil živ, ko se je začelo izpolnjevati ’znamenje zadnjih dni‘], dokler se vse to ne zgodi.“ (Mat. 24:36, 34)

Nadalje, ko Razodetje napove dogodke, ki bodo sledili ustanovitvi Kraljestva pod vodstvom Jezusa Kristusa 1914. leta, v 12:12 doda: ”Veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih! Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.“