Filozofija

Definicija: Beseda filozofija prihaja iz grščine in pomeni ”ljubezen do modrovanja“. Tule rabimo besedo kot pojem, ki ne gradi sprejemljivosti vere v Boga, ampak skuša poenotiti različne poglede ljudi na vesolje in narediti iz njih kritične duhove. Raje se ukvarja s teoretiziranjem, kot pa s tem, da bi opazovala in iskala resnico.

Kako lahko vsakdo pridobi resnično spoznanje in modrost?

Preg. 1:7; Ps. 111:10: ”Strah Gospodov [Jehovov, NW] je začetek znanja . . . [in] modrost[i].“ (Če vesolja ni naredil inteligenten Stvarnik, ampak le slepa, nerazumna sila, potem enoten pogled na vesolje sploh ni možen, ali ne? Modrost ne moremo imenovati tisto, kar nastane, kot rezultat proučevanja nečesa, kar je samo po sebi iracionalno, kajne? Tisti, ki se trudijo razumeti vesolje ali življenje sámo in pri tem prezirajo Boga in njegove namene, se ves čas srečujejo z razočaranji. Napačno razumejo, kar se naučijo, in napačno uporabljajo dejstva, ki jih spoznajo. S tem, ko ne upoštevajo vere v Boga, uničijo ključ do točnega spoznanja in je tako kakršnakoli resnično trdna zamisel nemogoča.

Preg. 2:4-7: ”Če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah Gospodov [Jehovov, NW] in dosežeš spoznanje Božje. Kajti Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost. On je zavaroval uspeh poštenim.“ (Jehova poskrbi za potrebno pomoč po svoji napisani Besedi in vidni organizaciji. Treba pa je še iskreno želeti in se truditi pa tudi konstruktivno rabiti sposobnost razmišljanja.)

Ali je realno pričakovati, da bomo iz tega Izvora izvedeli popolno resnico?

2. Tim. 3:16, EI; Jan. 17:17: ”Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga.“ ”[Jezus je rekel svojemu nebeškemu  Očetu:] Tvoja beseda je resnica.“ (Ali ni razumno, da ima Stvarnik vesolja popolno razumevanje? V Bibliji nam resda ni povedal vsega o vesolju, toda tisto, kar je dal zapisati vanjo, ni domneva, ampak je resnica. V Bibliji je tudi navedel, kaj namerava z zemljo in s človeštvom in kako bo to naredil. Njegova vsemogočna moč in najvišja modrost, brezhibna pravičnost in velika ljubezen nam zagotavljajo, da se bo ta namen na najboljši možni način do popolnosti izvršil. Njegove lastnosti zato zagotavljajo, da so izjave o namenu popolnoma zanesljive; to je resnica.)

Od kod izvira človeška filozofija?

Izvira od ljudi, ki imajo svoje omejitve: Biblija nas seznanja: ”Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.“ (Jer. 10:23) Zgodovina izpričuje, da ljudje nikdar niso dosegli kaj dobrega, če so te omejitve prezrli. Ob neki priliki je Jehova ”Jobu odgovoril iz viharja in rekel: ’Kdo je, ki načrtno delo zatemnjuje z govori brez pameti? Opaši kot junak svoja ledja! Vprašal te bom in ti me pouči! Kje si bil, ko sem ustvaril zemljo? Povej to, če imaš razumnost!‘“ (Job 38:1-4, EI) (Človeštvo ima že po svoji naravi omejitve. Poleg tega so izkušnje v življenju sorazmerno kratke in ponavadi omejene na posameznikovo kulturo in siceršnje okolje. Človekovo spoznanje je omejeno in vse je tako medsebojno povezano, da se stalno pojavlja kaj takega, kar še ni zadosti pretehtal. Vsakršna človeška filozofija odseva te omejitve.)

Razvili so jo ljudje, ki so nepopolni: ”Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje.“ (Rim. 3:23) ”Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt.“ (Preg. 14:12) (Zaradi takšne nepopolnosti človeška filozofija često v osnovi odseva sebičnost, ki sicer lahko vodi do trenutnih užitkov, vendar tudi do razočaranja in nezadovoljstva.)

Je pod vplivom demonskih duhov: ”Ves svet leži v Hudobnem.“ (1. Jan. 5:19) ”Imenuje [se] Hudič in Satan,  ki zapeljava vesoljni svet.“ (Raz. 12:9) ”V katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine.“ (Efež. 2:2) (Filozofije, ki spodbujajo ljudi k neposlušnosti do zdravih in pravičnih Božjih zahtev, odsevajo takšne vplive. Nič čudnega ni torej, kot priča zgodovina, da so človeške filozofije in človeški naklepi pogosto prinesli velikemu delu človeštva gorje.)

Zakaj lahko rečemo, da je dokaz jasnega razmišljanja raziskovanje naukov Jezusa Kristusa ne pa raziskovanje človeške filozofije?

Kol. 1:15-17: ”On [Jezus Kristus] je podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve, ker v njem je bilo ustvarjeno vse, v nebesih in na zemlji, . . . vse je ustvarjeno po njem in zanj; in on je pred vsem in vse ima obstanek v njem.“ (Njegov tesen odnos z Bogom mu omogoča, da nam pomaga spoznati resnico o Bogu. In ker so bile po njem narejene vse stvari, ima Jezus popolno spoznanje o celotnem ustvarjenem vesolju. Noben človeški filozof nam ne more nuditi karkoli od tega.)

Kol. 1:19, 20, EI: ”Bog je namreč hotel, da se je v njem [Jezusu Kristusu] naselila vsa polnost in da je po njem spravil s sabo vse stvarstvo. . . . s krvjo njegovega križa.“ (Tako je Jezus Kristus tisti, po katerem je Bog namenil pripeljati človeštvo v slogo s sabo. Jezusu je Bog tudi zaupal oblast nad zemljo, kot je to pokazano v Danielu 7:13, 14. Tako je naše upanje za življenje v prihodnosti odvisno od tega, da ga spoznamo in z naklonjenostjo spoštujemo njegova navodila.)

Kol. 2:8: ”Pazite, da vas kdo ne upleni z modrijanstvom in prazno prevaro, po izročilu človeškem, po začetnih naukih sveta in ne po Kristusu.“ (Kako žalostna napaka bi bila, če bi izbrali takšno varljivo človeško filozofijo, namesto da bi segli po resnični modrosti in postali učenci Jezusa Kristusa, druge največje osebe v vesolju, takoj za samim Bogom!)

 Kako gleda Bog na ”modrost“, ki jo nudi človeška filozofija?

1. Kor. 1:19-25: ”Kajti pisano je: ’Pogubim modrost modrih in razumnost razumnih zavržem‘. Kje je modrijan? Kje pismouk? Kje preiskovalec tega sveta? Ni li Bog v neumnost preobrnil modrosti tega sveta? Ker namreč svet v modrosti Božji ni spoznal Boga po svoji modrosti, je sklenil Bog po neumnosti oznanjevanja [kakršno se zdi svetu] zveličati te, kateri verujejo. . . . Ker ’neumnost‘ Božja [kakor svet gleda na to stvar] je modrejša od ljudi in ’slabost‘ Božja [kot to vidi svet], močnejša od ljudi.“ (Takšno stališče z Božje strani zagotovo ni samovoljno ali nerazumno. V Bibliji, najbolj razširjeni knjigi na svetu, je zapisana jasna izjava o Božjem namenu. Poslal je svoje priče, da bi razpravljale o tem z vsemi, ki bodo poslušali. Kako neumno je, če katerokoli stvarjenje misli, da ima modrost, ki je večja od Božje!)