Hudobija

Definicija: Kar je po moralni plati zelo slabo. Čestokrat označuje ta beseda vse, kar ima škodljiv, zlonameren ali uničujoč vpliv.

Zakaj je toliko hudobije?

Bog ni kriv. Ljudem je dal popoln začetek, ti pa raje ignorirajo Božje zahteve in sami odločajo, kaj je dobro in kaj slabo. (5. Mojz. 32:4, 5; Prop. 7:29; 1. Mojz. 3:5, 6) Na ta način so prišli pod vpliv hudobnih nadnaravnih sil. (Efež. 6:11, 12)

1. Jan. 5:19: ”Ves svet leži v Hudobnem.“

Raz. 12:7-12, EI: ”Nato se je v nebesih razvnela vojna . . . Tudi zmaj se je bojeval in njegovi angeli. Toda ni zmagal, tako da v nebesih ni bilo več prostora zanje. Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli. . . . ’Zatorej se veselite, nebesa, in vi, ki prebivate v njih! Gorje pa vama, zemlja in morje, ker je hudič stopil na vaju, poln divjega besa, ker ve, da ima le malo časa.‘“ (To naraščajoče gorje se je na zemlji začelo po rojstvu Kraljestva, ko je bil Satan vržen iz nebes. Glej 10. vrstico.)

2. Tim. 3:1-5: ”To pa vedi, da v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi. Kajti ljudje bodo samoljubni, lahkomni, širokoustni, prevzetni, opravljivi, roditeljem nepokorni, nehvaležni, nesveti, brezsrčni, nespravljivi, obrekljivi, nezmerni, surovi, nedobroljubni, izdajalci, vrtoglavi, napihnjeni, veselje bolj ljubeči nego Boga, ki sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili.“ (To so sadovi stoletnega odpadništva od pravega bogočastja. Do tega je prišlo, ker so ljudje, ki so trdili, da so verni, ignorirali, prezirali to, kar Božja beseda res pravi. Zgrešili so moč dobrega, ki jo človek doseže v življenju samo s pravo predanostjo Bogu.)

    Zakaj jo Bog dopušča?

Včasih se nam morda zdi, da bi bilo najbolje, če bi se enostavno znebili vseh hudobnežev. Hrepenimo po koncu hudobije, čeprav jo glede na to, kako dolgo že obstaja, doživljamo le nekaj let. Kako mora to občutiti Bog Jehova? Tisoče let ga človeštvo krivi, celo preklinja zaradi gorja, ki so ga morali trpeti. Vendar pa gorja ne povzroča On, ampak Satan po hudobnih ljudeh. Jehova more uničiti hudobneže. Zagotovo pa ima dobre razloge za takšno samozadrževanje. Ali naj bomo presenečeni, če Jehova po svoje obravnava situacijo in ne tako, kot si mi predstavljamo? Njegova izkušenost je veliko večja od človeške in njegovi pogledi na stanje daleč obsežnejši od kateregakoli izmed ljudi. (Primerjaj Izaija 55: 8, 9; Ezekiel 33:17.)

Če Bog ne bi dal inteligentnim stvarjenjem svobodne volje, bi ne bilo hudobije. Toda Bog nam je dal možnost izbire, da smo mu poslušni iz ljubezni, ali pa smo mu neposlušni. (5. Mojz. 30:19, 20; Joz. 24:15) Ali bi radi, da bi bilo drugače? Kaj nas, starše, bolj osreči — ko nas otroci ubogajo iz ljubezni, ali pa, da jih moramo k temu prisiliti? Ali bi moral Bog prisiliti Adama, da bi mu bil poslušen? Ali bi bili srečnejši, če bi živeli v svetu, kjer bi bili prisiljeni poslušati Boga? Preden bo Bog uničil to sprijeno stvarnost, bo dal ljudem priložnost, da pokažejo, ali si resnično želijo živeti po njegovih pravičnih zakonih, ali ne. Ob svojem času pa bo čisto zagotovo uničil hudobijo. (2. Tes. 1:9, 10)

Modro dopušča čas za razrešitev glavnih spornih vprašanj: (1) V Edenu je bila izzvana pravičnost in poštenost Jehovove vlade. (1. Mojz. 2:16, 17; 3:1-5) (2) Podvomilo se je v zvestobo vseh Božjih služabnikov v nebesih in na zemlji. (Job 1:6-11; 2:1-5; Luka 22:31) Bog bi lahko takoj uničil upornike (Satana, Adama in Evo), toda to bi ne uredilo zadeve. Moč ne dokazuje, da ima nekdo prav. Sporna vprašanja, ki so se takrat postavila, so bila moralnega značaja. S tem, ko je Bog čakal, ni sam sebi ničesar dokazoval, ampak je vsem stvarjenjem s prosto voljo dovolil, da sama vidijo, kako upor zoper njegovo vladanje rodi le slabe sadove. Prav tako pa jim nudi priložnost, da  sami pokažejo, kje v zvezi s temi pomembnimi zadevami stojijo. Ko se bodo uredila ta sporna vprašanja, ne bo nikomur nikoli več dopuščeno, da bi skalil mir. Pravi red, harmonija in blagostanje celotnega vesolja bodo odvisni od tega, ali bodo vsa inteligentna stvarjenja posvečevala Jehovovo ime in ali ga bodo iz srca spoštovala. (Glej tudi strani 300, 301 pod naslovom ”Satan Hudič“.)

Ponazoritev: Kako bi najbolje uredil zadevo, če bi te kdo pred vsemi obsodil, da zlorabljaš položaj družinskega poglavarja, da bi bili tvoji otroci na boljšem, če bi se odločali sami zase in da te vsi ubogajo le zaradi gmotnih koristi, ne pa iz ljubezni? Če bi tega tožnika ustrelil, ali bi vsi ostali potem na njegove obtožbe kar pozabili? Ali bi ne bilo mnogo bolje, če bi dal svojim otrokom priložnost, da kot tvoje priče pokažejo, da si pravičen in ljubeč družinski poglavar in da s teboj živijo zaradi tega, ker te imajo radi! Če bi kateri izmed tvojih otrok verjel tvojemu sovražniku ter zapustil dom in si uničil življenje z drugačnim življenjskim slogom, bodo pošteni opazovalci lahko spoznali, da bi bilo za tvoje otroke pametneje, če bi se ravnali po tvojih smernicah.

Ali imamo kakršnekoli koristi od tega, da Bog do danes dopušča hudobijo?

2. Pet. 3:9, EI: ”Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.“ (Ker njegova potrpežljivost traja vse do danes, imamo priložnost, da se pokesamo in da se, namesto da po svoje odločamo o tem, kaj je dobro in kaj slabo, želimo podložiti Jehovovi pravični oblasti.)

Rim. 9:14-24: ”Kaj torej porečemo? je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne. . . . Kaj pa, če je Bog, hoteč pokazati jezo in razglasiti moč svojo, prenašal v veliki potrpežljivosti posode jeze, pripravljene za pogubo [oziroma, nekaj časa dopuščal obstoj hudobnih ljudi], in da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ki jih je naprej pripravil za slavo [se pravi, da je rabil čas, da izkaže milost nekaterim v skladu s svojim namenom] . . .? ki jih je tudi  poklical, namreč nas, ne samo izmed Judov, ampak tudi iz poganov.“ (Bog torej odlaša uničiti hudobne, da bi sčasoma izbral ljudi, ki jih bo oslavil s Kristusom kot člane nebeškega Kraljestva. Ali je bil Bog s tem do kogarkoli nepravičen? Ne. To je del Jehovove priprave v blagoslov ljudi vseh vrst, ki jim bo dana priložnost, da večno živijo na rajski zemlji. Primerjaj Psalm 37:10, 11.)

Če kdo reče:

’Zakaj Bog dopušča tolikšno hudobijo?‘

Odgovoriš lahko: ’To je dobro vprašanje. Mnoge zveste Božje služabnike vznemirja hudobija okoli njih. (Hab. 1:3, 13)‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’To ni zaradi Božje brezbrižnosti. Bog nam zagotavlja, da bo ob svojem času poklical vse hudobne na odgovornost. (Hab. 2:3)‘ (2) ’Toda kaj moramo narediti mi, da bi bili med preživelimi, ko bo prišel ta čas? (Hab. 2:4b; Zef. 2:3)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Veseli me, da ste postavili to vprašanje. To je eno izmed tistih, ki danes mučijo mnoge odkritosrčne ljudi. Tukaj imam nekaj zelo koristnih informacij, ki odgovarjajo na vaše vprašanje. (Nato skupaj preberita nekaj besedila na  straneh 99-102.)‘

’Po vseh teh letih ne verjamem, da Bog namerava storiti karkoli, da bi spremenil zadeve‘

Odgovoriš lahko: ’Vesel sem, ko slišim, da verujete v Boga. Zagotovo je res, da je danes ogromno hudobije, in ta se je pričela že zelo davno. Toda, ali ste kdaj razmišljali o temle . . .? (Uporabi misli v  prvem odstavku na strani 99, kjer govori o dolžini časa, ki ga Bog dopušča.)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Prepričan sem, da se boste strinjali z menoj, da lahko vsakdo, ki zna zgraditi hišo, to hišo tudi očisti. . . . Ker je Bog ustvaril zemljo, mu ne bo težko, da jo tudi očisti. Zakaj je tako dolgo čakal? Našel sem zadovoljiv odgovor na to. Povejte mi, kaj vi mislite o njem. (Nato skupaj berita besedilo na  straneh 99-102.)‘