Jezus Kristus

Definicija: Edinorojeni Božji Sin, ki ga je Jehova ustvaril neposredno. Ta Sin je prvorojenec izmed vsega stvarstva. Po njem je Bog ustvaril vse druge stvari v nebesih in na zemlji. Je druga največja osebnost v vesolju. Tega Sina je poslal Jehova na zemljo, da je dal svoje življenje v odkupnino za človeštvo in s tem odprl pot do večnega življenja za tiste Adamove potomce, ki bi verovali vanj. Ta isti Sin, ki se je vrnil v nebeško slavo, sedaj vlada kot kralj in ima pooblastilo, da uniči hudobijo in izpolni prvotni Očetov namen z zemljo. Hebrejska oblika imena Jezus pomeni ”Jehova je rešitev“; Kristus je isto kot v hebrejščini Mashíach (Mesija), kar pomeni ”Maziljenec“.

 Ali je bil Jezus Kristus resnična, zgodovinska oseba?

Biblija sama je glavni dokaz, da je Jezus Kristus zgodovinska oseba. Poročilo iz evangelijev ni le nejasna pripoved o dogodkih v nekem nedoločenem času in na neimenovanem kraju. Jasno in nadvse natančno navaja čas in kraj dogodkov. Za primer glej Luka 3:1, 2, 21-23.

Židovski zgodovinar Jožef Flavij iz 1. stoletja omenja kamenjanje ”Jakoba, brata Jezusa, ki so ga imenovali Kristus“. (Jožef Flavij, Židovske starožitnosti, XX knjiga, odst. 200) Neposredni in zelo koristni omembi Jezusa, ki jo najdemo v XVIII. knjigi, 63., 64. odstavek, oporekajo tisti, ki smatrajo, da so jo kristjani kasneje najbrž dodali ali pa olepšali; toda znano je, da sta besednjak in stil v osnovi Jožefova in da odlomek najdemo v vseh razpoložljivih rokopisih.

Rimski zgodovinar Tacit, ki je živel v drugi polovici prvega stoletja n.š., je zapisal: ”Kristus, od katerega izvira to ime [kristjani], je v času Tiberijeve vladavine po roki enega naših prokuratorjev, Poncija Pilata, skusil najhujšo kazen.“ (The Complete Works of Tacitus, New York 1942, ”The Annals“, Knjiga 15, odst. 44)

V zvezi z zgodnjimi nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi o Jezusu piše v The New Encyclopœdia Britannica takole: ”Ta neodvisna poročila dokazujejo, da v starih časih celo nasprotniki krščanstva niso dvomili o Jezusu kot zgodovinskem dejstvu, o čemer so se številni pisci brez prave osnove prepirali prvič ob koncu 18. stoletja in nato v 19. in začetku 20. stoletja.“ (Macropœdia, 1976, Zv. 10, str. 145)

Ali je bil Jezus Kristus samo dober človek?

Zanimivo je, da je Jezus oštel nekega moža, ker ga je imenoval ”dobri učitelj“, saj je Jezus v svojem Očetu videl merilo za dobroto, ne pa v sebi. (Mar. 10:17, 18) Toda če je hotel Jezus biti kos temu, čemur ljudje rečejo dober človek, je moral biti zares resnicoljuben. To pa so mu priznavali celo njegovi sovražniki. (Mar. 12:14) Zase je rekel, da je  obstajal že pred prvim človekom, da je bil edini Božji Sin, da je Mesija, katerega prihod so napovedovali vsi Hebrejski spisi. Ali je bil to, kar je rekel, da je, ali pa je bil velik slepar, toda nobena možnost ne vsebuje zamisli, da je bil samo dober človek. (Jan. 3:13; 10:36; 4:25, 26; Luka 24:44-48)

Ali je bil Jezus le prerok, katerega moč je bila podobna Mojzesovi, Budovi, Mohamedovi ali moči katerega drugega verskega voditelja?

Jezus sam je učil, da je edini Božji Sin (Jan. 10:36; Mat. 16:15-17), napovedani Mesija (Mar. 14:61, 62), da je živel v nebesih, preden je bil ustvarjen človek (Jan. 6:38; 8:23, 58), da bo moral umreti in bo nato tretji dan obujen v življenje in se bo zatem vrnil v nebesa. (Mat. 16:21; Jan. 14:2, 3) Ali so te trditve držale in ali je bil torej resnično drugačen od vseh ostalih pravih Božjih prerokov ter v ostrem nasprotju z vsemi samozvanimi verskimi voditelji? Resnica naj bi se izkazala tretji dan po njegovi smrti. Ali ga je Bog takrat obudil od mrtvih in s tem potrdil, da je Jezus Kristus zares govoril resnico in je bil zares edini Božji Sin? (Rim. 1:3, 4) Več kot 500 prič je dejansko videlo Jezusa po njegovem vstajenju živega in njegovi zvesti apostoli so na svoje oči videli, kako se je vrnil v nebo in izginil izpred njihovih oči v oblaku. (1. Kor. 15:3-8; Ap. dela 1:2, 3, 9) Tako trdno so bili prepričani, da je bil obujen od mrtvih, da so mnogi izmed njih tvegali življenje, da bi drugim pripovedovali o tem. (Ap. dela 4:18-33)

Zakaj Židje na splošno niso sprejeli Jezusa za Mesija?

Encyclopaedia Judaica pravi: ”V rimskem obdobju so Judje verovali, da bo Bog obudil [Mesija], ki bo strl pogansko breme in zavladal nad obnovljenim Izraelovim kraljestvom.“ (Jeruzalem 1971, Zv. 11, stolpec 1407) Želeli so se osvoboditi iz rimskega jarma. Judovska zgodovina potrjuje, da so na osnovi mesijanske prerokbe, zapisane v Danielu 9:24-27 nekateri Judje pričakovali Mesija v  1. stoletju n.š. (Luka 3:15) Toda ta prerokba je povezovala njegov prihod s koncem greha in Izaija je v 53. poglavju pokazal, da bo Mesija s svojo smrtjo to omogočil. Vendar Judje kot celota niso čutili potrebe, da bi kdorkoli umrl za njihove grehe. Mislili so, da so z Bogom v pravičnem odnosu, ker so pač Abrahamovi potomci. A Rabbinic Anthology pravi: ”Abrahamova [zasluga] je tako velika, da lahko poravna vse ničevosti, ki so jih Izraelci zagrešili in vse njihove laži, ki so jih izrekli v tem svetu.“ (C. Montefiore in H. Loewe, London 1938, str. 676) Ker so zavrgli Jezusa kot Mesija, so Judje izpolnili prerokbo, ki je bila izrečena zanje: ”Bil [je] zaničevan in nič ga nismo čislali.“ (Izaija 53:3)

Pred svojo smrtjo je Mojzes napovedal, da se bo narod odvrnil od pravega bogočastja in da bo zato nadnje prišla nesreča. (Beri 5. Mojzesova 31:27-29) Knjiga Sodnikov potrjuje, da se je to dogajalo vedno znova. V dneh preroka Jeremija je narodova nezvestoba pripeljala tako daleč, da so jih odpeljali v babilonsko ujetništvo. Zakaj je Bog dovolil, da so Rimljani uničili Jeruzalem in njegov tempelj tudi 70. leta n.š.? Kakšno nezvestobo je narod zakrivil, da ga Bog ni zaščitil, kot je to storil, kadar mu je zaupal? To, da je malo pred tem zavrnil Jezusa kot Mesija.

Ali je Jezus Kristus pravzaprav Bog?

Jan. 17:3, EI: ”[Jezus je molil k svojemu Očetu]: Večno življenje pa je v tem, da spoznajo tebe, edinega pravega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.“ (Upoštevaj, da je Jezus Kristus tukaj govoril o svojem nebeškem Očetu kot ’edinem pravem Bogu‘, ne pa o sebi.)

Jan. 20:17, EI-75: ”Jezus ji [Mariji Magdaleni] reče: ’Ne dotikaj se me tako, zakaj nisem še šel k svojemu Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ”Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.“‘“ (Tako je za obujenega Jezusa Oče bil Bog, prav tako kot je bil tudi Bog Marije Magdalene. Zanimivo je, da v Svetem pismu niti enkrat ne najdemo zapisano, da  bi Oče imenoval Sina ’moj Bog‘.)

Glej tudi strani 351, 352, 357, 358 pod naslovom ”Trojica“.

Ali Janez 1:1 dokazuje, da je Jezus Bog?

Jan. 1:1, EI: ”V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.“ [tudi AC, KJ, JB, Dy, Kx, NAB] V prevodu NE beremo: ”Kar je bil Bog, to je bila Beseda“. Prevod Mo pravi: ”Logos je bil božanski.“ Prevoda AT in Sd zapišeta: ”Beseda je bila božanska.“ Interlinearni prevod ED pravi, da je ”bog bil Beseda“. V NW beremo: ”Beseda je bila bog“; prevod NTIV enako formulira.

Kaj so ti prevajalci v grškem besedilu zasledili takega, da se niso odločili za prevod ”Beseda je bila Bog“? Določni člen, ki stoji pred prvim teós (Bog), ne pa tudi pred drugim. Če stoji pred samostalnikom določni člen, pomeni to identiteto, osebo, medtem ko edninsko povedno določilo, ki nima člena in stoji pred glagolom (tako je stavek tvorjen v grščini), kaže le na lastnost. Besedilo torej ne pravi, da je bila Beseda (Jezus) isto kot Bog, pri katerem je bila, ampak da je bila Beseda kakor Bog, božanska, bog. (Glej prevod NW z referencami iz leta 1984, str. 1579 v angl.)

Na kaj je mislil apostol Janez, ko je zapisal besedilo v Janezu 1:1? Ali je namigoval, da je Jezus Bog ali da je morda skupaj z Očetom Bog? V istem poglavju, v 18. vrstici je Janez zapisal: ”Boga ni nikoli nihče [”noben človek“, KJ, Dy] videl; edinorojeni Sin [”edinorojeni bog“, NW], ki je v naročju Očetovem, on ga je oznanil.“ Ali pa je Jezusa Kristusa, Sina, videl kakšen človek? Seveda! Ali je potem Janez rekel, da je Jezus Bog? Očitno ne. Na koncu svojega evangelija je Janez povzel, rekoč: ”Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Kristus [ne Bog, ampak] Božji Sin.“ (Jan. 20:31)

Ali Tomažev vzklik v Janezu 20:28 kaže, da je Jezus Bog?

V Jan. 20:28 beremo: ”Tomaž mu odgovori: ’Moj Gospod in moj Bog!‘“

Nič ni narobe, če bi Jezusu rekli ”bog“, v kolikor imamo  v mislih to, kar je imel Tomaž. To bi se skladalo s tem, kar je Jezus sam navedel iz Psalma, kjer so mogočneži, sodniki, imenovani ”bogovi“. (Jan. 10:34, 35; Ps. 82:1-6) Seveda je Kristus na daleč višjem položaju kot ti možje. Zaradi svojega edinstvenega položaja v odnosu do Jehova je v Janezu 1:18, (NW) Jezus imenovan ”edinorojeni bog“. (Glej tudi Ro, By.) Tudi Izaija 9:6 preroško imenuje Jezusa ”Mogočni bog“, toda ne Vsemogočni Bog. Vse to je v skladu z Jezusom, ki je v Janezu 1:1 (NW, AT) opisan kot ”bog“ ali ”božanski“.

Sobesedilo nam pomaga priti do pravega zaključka. Tomaž je Jezusa malo pred njegovo smrtjo slišal moliti; Jezus je takrat imenoval svojega Očeta ”edinega resničnega Boga“. (Jan. 17:3) Po vstajenju je Jezus poslal svojim apostolom, tudi Tomažu, tole vest: ”Grem . . . k svojemu Bogu in vašemu Bogu.“ (Jan. 20:17, EI) Ko je apostol Janez zapisal, kar je Tomaž rekel, ko je dejansko videl in se tudi dotaknil obujenega Jezusa, je še dodal: ”Ta so zapisana, da verujete: Jezus je Kristus, Sin Božji, in da verujoč imate življenje v imenu njegovem.“ (Jan. 20:31) Kdor torej iz Tomaževega vzklika sklepa, da je Jezus sam ’edini resnični Bog‘ ali da je trinitarski ”Bog Sin“, naj še enkrat pogleda, kaj je rekel Jezus sam (v 17. vrstici), in zaključek, ki ga je jasno zapisal apostol Janez (31. vrstica).

Ali Matej 1:23 pokaže, da je bil Jezus, ko je bil na zemlji, Bog?

Mat. 1:23, EI-75: ”’Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni: Bog z nami.‘“

Ali je Jehovov angel naznanil Jezusovo rojstvo in rekel, da bo ta otrok sam Bog? Ne! Oznanilo je glasilo: ”Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega.“ (Luka 1:32, 35, EI; kurziv naš.) Jezus se sam ni nikoli proglašal za Boga, temveč za ’Sina Božjega‘. (Luka 10:36; kurziv naš.) Jezusa je poslal na svet Bog; tako je bil Bog po svojem edinorojenem Sinu s človeštvom. (Jan. 3:17; 17:8)

Za hebrejska imena ni nič nenavadnega, če vključujejo  besedo Bog ali celo skrajšano obliko Božjega osebnega imena. Eliata na primer pomeni ”Bog je prišel“; Jehu pomeni ”On je Jehova“; Elija pomeni ”Moj Bog je Jehova“. Toda niti eno izmed teh imen ne namiguje na to, da bi bil imenovani sam Bog.

Kakšen je pomen Janeza 5:18?

Jan. 5:18, EI-75: ”Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal Bogu enakega.“

Neverni Judje so bili tisti, ki so menili, da se Jezus poskuša enačiti z Bogom, ker pač trdi, da je Bog njegov Oče. S tem, da se je Jezus z vso pravico obračal k Bogu kot svojemu Očetu, se ni nikoli smatral enakega z Bogom. Jasno je odgovoril Judom: ”Resnično, resnično vam pravim: Sin ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče.“ (Jan. 5:19; glej tudi Janez 14:28; Janez 10:36) Ti neverni Judje so tudi trdili, da je Jezus prekršil sabat, toda tudi pri tem so se motili. Jezus se je popolnoma držal Zakona in je oznanil: ”Zatorej se sme v soboto dobro delati.“ (Mat. 12:10-12)

Ali je morda Jezus Bog zaradi časti, ki jo prejema?

V Hebrejcem 1:6 piše, da je bilo angelom zapovedano, naj ”častijo“ Jezusa, po prevodih RS, TEV, KJ, JB in NAB. Prevod NW zapiše, naj ga ”spoštujejo“. Po prevodih RS, TEV in KJ se po Mateju 14:33 za Jezusove učence pravi, da so ga ”molili“; drugi prevodi zapišejo: ”pred njim naj padejo na kolena“ (EI), ’molijo naj ga‘ (AC, EI-75, JPS, WB), ”padli k njegovim nogam“ (NE), ”ga spoštovali“ (NW).

Grška beseda, ki se prevaja s ’častiti‘, je proskynéo, za katero pravi A Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature, da so z njo tudi ”opisali navado pasti na kolena pred kom in mu poljubljati noge, rob obleke, tla“. (Bauer, Arndt, Gingrich, Danker, Chicago 1979; druga angleška izdaja, str. 716) S tem izrazom je v Mateju 14:33 prikazano, kar so učenci naredili Jezusu; v Hebrejcih 1:6, kar naj bi angeli storili Jezusu; v  1. Mojzesovi 22:5 po grški Septuaginti, kar je Abraham naredil Jehovu, in po 1. Mojzesovi 23:7, kar je Abraham naredil v skladu z navado takratnega časa ljudem, s katerimi je sklepal posel; v 1. kraljev 1:23 po Septuaginti je s to besedo opisano, kar je naredil prerok Natan, ko je pristopil h kralju Davidu.

Po Mateju 4:10 (EI-75), je Jezus rekel: ”Gospoda, svojega Boga, moli [od proskynéo] in njemu samemu služi!“ (V 5. Mojzesovi 6:13, to besedilo je Jezus očitno tukaj navedel, se pojavlja Božje osebno ime, tetragramaton.) V skladu s tem moramo razumeti, da je to proskynéo s posebno naravnanostjo srca in misli, ki mora biti usmerjena samo k Bogu.

Ali čudeži, ki jih je delal Jezus, dokazujejo, da je Bog?

Ap. dela 10:34, 38, EI-75: ”Peter je odprl usta in spregovoril: ’. . . Bog [je] s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je . . . delil dobrote in ozdravljal vse, ki so bili po hudem duhu obsedeni, zakaj Bog je bil z njim.‘“ (Peter torej na osnovi teh čudežev, ki jih je opazoval, ni zaključil, da bi Jezus bil Bog, temveč, da je Bog bil z Jezusom. Primerjaj Matej 16:16, 17.)

Jan. 20:30, 31, EI-75: ”Še mnogo drugih znamenj [”čudežev“, TEV, Kx] je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus — Kristus, božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.“ (Tako je pravi zaključek, ki ga izpeljemo iz čudežev, ta, da je Jezus ”Kristus“, Mesija, ”Božji Sin“. Izraz ”Božji Sin“ se zelo razlikuje od ”Bog Sin“.)

Predkrščanska preroka Elija in Elizej sta naredila čudeže, podobne Jezusovim. Toda to zagotovo ni dokaz, da sta bila Bog.

Ali je Jezus isto kot Jehova v Stari zavezi?

Glej strani 109, 110 pod glavnim naslovom ”Jehova“.

 Ali je vera v Jezusa Kristusa vse, kar je treba za rešitev?

Ap. dela 16:30-32: ”’Gospoda, kaj mi je storiti, da se rešim?‘ Ona [Pavel in Sila] pa sta rekla: ’V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš ti in tvoja hiša.‘ In govorila sta Gospodovo [”Božjo“, NAB, tudi JB in NE v pojasnilu na dnu strani; ”Božjo vest“, AT] besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.“ (Ali bi bila vera v Gospoda Jezusa samo v tem, da bi iz srca rekel: Verujem? Pavel je pokazal, da je potrebno še več, namreč da spozna in sprejme Božjo besedo, ki sta jo Pavel in Sila nato oznanila ječarju. Ali bi bila vera v Jezusa pristna, če bi človek ne častil Boga, ki ga je častil Jezus, če bi ne upošteval, kar je Jezus učil o tem, kakšni naj bodo njegovi učenci, in če ne bi opravljal dela, ki ga je zapovedal Jezus vsem sledilcem? Rešitve si ne moremo prislužiti; možna je samo na osnovi vere v vrednost žrtve Jezusovega človeškega življenja. Toda naše življenje mora biti v skladu z vero, ki jo izpovedujemo, čeprav bi nas to morda pripeljalo v težave. V Mateju 10:22, (EI) je Jezus rekel: ”Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.“)

Ali je Jezus obstajal v nebesih, preden se je učlovečil?

Kol. 1:15-17: ”On [Jezus] je podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve. . . . Vse je ustvarjeno po njem in zanj; in on je pred vsem.“

Jan. 17:5: ”[Jezus je v svoji molitvi rekel:] in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.“ (Tudi Janez 8:23.)

Ali ima Jezus v nebesih svoje meseno telo?

1. Kor. 15:42-50: ”Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti. . . . Sejemo zemeljsko telo, vstaja duhovno telo. . . . Tako tudi piše: Prvi ’človek‘ Adam ’je postal živo bitje‘, poslednji Adam [Jezus Kristus, ki je bil popoln, kot je bil v začetku popoln tudi Adam] pa oživljajoč duh. . . . To pa povem, bratje: Meso in  kri ne moreta podedovati božjega kraljestva, pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti.“ (Kurziv naš.)

1. Petr. 3:18, EI-75: ”Zakaj tudi Kristus je za grehe enkrat umrl, . . . usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu [”v duhu“, AC, NE, AT, JP, Dy].“ (Glej strani 403, 404.)

Ponazoritev: Če kdo plača dolg za prijatelja in nato takoj vzame nazaj plačilo, dolg seveda še ostane. Podobno bi bilo, če bi Jezus, ko je bil obujen, vzel s seboj svoje človeško telo z mesom in krvjo, ki ga je daroval kot žrtev, da bi z njim plačal odkupno ceno. Kako bi to vplivalo na pripravo, s katero je odkupil zveste od sužnjevanja grehu?

Jezus se je po vstajenju resda prikazal svojim učencem v telesu, toda zakaj ga v nekaterih okoliščinah učenci niso takoj prepoznali? (Luka 20:15-32; Jan. 20:14-16) Ob neki priložnosti se je Jezus zaradi Tomaža prikazal v telesu, na katerem so bile vidne rane od žebljev in sulice. Toda kako je bilo mogoče, da se je ob tisti priložnosti nenadoma pojavil med njimi, čeprav so bila vrata zaklenjena? (Jan. 20:26, 27) Jezus si je ob teh priložnostih očitno nadeval različna snovna telesa, podobno kot so v preteklosti to storili angeli, kadar so se pojavljali med ljudmi. Bogu ni bilo težko odstraniti Jezusovega mesenega telesa po njegovem vstajenju. Zanimivo je, da Bog ni pustil v grobu mesenega telesa (očitno zato, da bi ojačal prepričanje učencev, da je Jezus dejansko vstal od mrtvih), lanen prt, v katerega je bil Jezus zavit, pa je ostal tam; kljub temu pa se je obujeni Jezus vedno pojavljal popolnoma oblečen. (Jan. 20:6, 7)

Ali je Jezus Kristus ista oseba kot nadangel Mihael?

Ime Mihael se pojavlja v Bibliji samo petkrat. Veličastno duhovno bitje, ki nosi to ime, se omenja kot ”eden prvih knezov“, ”veliki knez, ki se poteguje za sinove tvojega [Danijelovega] ljudstva“ in kot ”nadangel“. (Dan. 10:13; 12:1; Juda 9) Mihael pomeni ”kdo je kakor Bog?“ Ime očitno označuje Mihaela kot tistega, ki vodi v podpori Jehovove suverenosti in v uničevanju Božjih sovražnikov.

 V 1. Tesaloničanom 4:16 je povelje Jezusa Kristusa za začetek vstajenja opisano kot ’glas nadangela‘, v Judu 9 pa pravi, da je ta nadangel Mihael. Ali bi lahko primerjali Jezusov zapovedovalni klic s klicom koga, ki ima manjšo oblast? Potemtakem je logično, da je nadangel Mihael Jezus Kristus. (Zanimivo je, da izraza ”nadangel“ v Svetem pismu nikoli ne najdemo v množinski obliki, kar kaže, da je samo eden.)

V Razodetju 12:7-12 piše, da se bodo Mihael in njegovi angeli vojskovali zoper Satana in vrgli njega in njegove hudobne angele iz nebes, zato da bo Kristus potem dobil kraljevsko oblast. Jezus je kasneje opisan kot vojskovodja nebeških vojska v vojni zoper narode sveta. (Raz. 19:11-16) Ali ni potem razumno, da bo prav Jezus nastopil proti tistemu, ki ga je opisal kot ’vojvoda tega sveta‘, Satana, Hudiča? (Jan. 12:31) Daniel 12:1 povezuje ’Mihaelov nastop‘ z mogočnim delovanjem v ’času stiske, kakršne ni bilo, odkar je narod, do tistega časa‘. Tako bodo zagotovo čutili narodi, ko bo Jezus Kristus, nebeški sodni izvrševalec, začel ukrepati zoper njih. Dejstva kažejo, da je bil Božji Sin, preden je prišel na zemljo, znan po imenu Mihael in prav tako tudi od svoje vrnitve v nebesa, kjer sedaj prebiva kot oslavljeni duhovni Božji Sin.

Če kdo reče:

’Vi ne verjamete v Jezusa‘

Odgovoriš lahko: ’Vi pa gotovo verjamete vanj. Jaz pa tudi, kajti sicer ne bi bil danes pred vašimi vrati.‘ Nato bi lahko dodal: ’Pravzaprav je pomen vere v Jezusa v naših izdajah še posebej poudarjen. (Pokaži eno izmed poglavij katerekoli knjige, ki jo nudiš, in uporabi to kot osnovo za pogovor, poudari Jezusovo kraljevsko vlogo. Prebereš lahko tudi, kar piše na drugi strani Stražnega stolpa o namenu te revije.)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Ali vas smem vprašati, zakaj tako mislite?‘

 Druga možnost: ’Očito vam je to kdo rekel. Toda lahko vam rečem, da to ni res, kajti zelo močno verujemo v Jezusa Kristusa.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Ne verjamemo pa vsega, kar ljudje govorijo o Jezusu. Tako na primer nekateri pravijo, da je bil samo dober človek in ne Božji Sin. Mi tega ne verjamemo, kaj pa vi? . . . Tega Biblija ne uči.‘ (2) ’Prav tako ne verjamemo naukom nekaterih skupin, ki nasprotujejo temu, kar je Jezus Kristus rekel o svojem odnosu do Očeta. (Jan. 14:28) Njegov Oče ga je pooblastil za vladarja, kar vpliva na življenje vseh nas danes. (Dan. 7:13, 14)‘

’Ali sprejemate Jezusa kot svojega osebnega odrešitelja?‘

Odgovoriš lahko: ’Biblija jasno pravi . . . (navedi Ap. dela 4:12). Jaz to verjamem. Toda spoznal sem tudi, da je s tem povezana velika odgovornost. Zakaj? Če resnično verjamem v Jezusa, potem ne morem verjeti vanj samo toliko, kolikor se meni zdi prav.‘ Nato bi lahko dodal: ’Ker je žrtvoval svoje popolno življenje, so nam zaradi tega lahko odpuščeni grehi. Vem pa tudi, da je bistveno biti pozoren na njegova navodila, ki govorijo o odgovornostih kristjanov. (Ap. dela 1:8; Mat. 28:19, 20)‘

Ali pa lahko rečeš: ’(Zatem, ko si potrdil, da verjameš v Jezusa kot odrešitelja, pa ne le svojega, ampak vseh, ki verujejo vanj . . .) S cenjenjem se moramo odzvati ne le na to, kar je storil v preteklosti, ampak tudi na to, kar dela sedaj. (Mat. 25:31-33)‘

’Jezusa sprejemam kot svojega osebnega odrešitelja‘

Odgovoriš lahko: ’Veseli me, da verujete v Jezusa, saj je danes toliko ljudi, ki ne posvečajo pozornosti temu, kar je Jezus storil za nas. Brez dvoma dobro poznate besedilo iz Janeza 3:16, ali ne? . . . Toda kje bodo ti ljudje večno živeli? Nekateri bodo z Jezusom v nebesih. Toda, ali Biblija pokaže, da bodo šli vsi dobri ljudje tja? (Mat. 6:10; 5:5)‘