Križ

Definicija: Pripravo, na kateri je bil usmrčen Jezus Kristus, večina krščanstva imenuje križ. Izraz izvira iz latinske besede crux.

Zakaj izdaje Družbe Watch Tower prikazujejo Jezusa Kristusa na brunu z rokama nad glavo, namesto na tradicionalnem križu?

Grška beseda, ki jo mnogi sodobni biblijski prevodi prevajajo s ”križ“ (”mučilni kol“ v prevodu NW), je staurós. V klasični grščini je ta beseda pomenila samo pokonci postavljen kol ali drog. Pozneje so jo začeli uporabljati tudi za usmrtitveni kol s prečko. The Imperial Bible–Dictionary to prizna: ”Grška beseda za križ [staurós] v resnici pomeni drog, pokončen kol ali látnik, na katerega lahko kaj obesimo ali ga uporabimo pri ograjevanju zemljišča. . . . Celo Rimljanom je, kot vse kaže, beseda crux (iz katere izvira beseda križ) sprva pomenila le pokončen kol.“ (London 1874, urednik P. Fairbairn, Zv. I. zvezek, str. 376)

Ali to velja tudi v primeru usmrtitve Božjega Sina? Zanimivo je, da Biblija za to morilsko orodje uporablja tudi besedo xýlon. Liddellov in Scottov Greek-English Lexicon razlaga, da to pomeni: ”Posekan les, pripravljen za uporabo, drva, hlod, itn. . . . kos lesa, deblo, tram, steber . . . kij, palica . . . kol, na katerega so pribijali kriminalce . . . rastoč les, drevo.“ Tudi pravi ”v NZ za križ“ in navaja  Ap. dela 5:30 in 10:39 kot primera. (Oxford 1968, str. 1191, 1192) Vendar se v teh dveh vrsticah v prevodih AC, KJ, RS, JB in Dy xýlon prevaja z ”les“. (Primerjaj ta prevod z Galačanom 3:13 in 5. Mojzesovo 21:22, 23.)

J. D. Parsons je v knjigi The Non-Christian Cross ([Nekrščanski križ] London 1896) zapisal: ”Niti enega samega stavka ni v kateremkoli od številnih spisov Nove zaveze, ki bi v prvotni grščini vseboval vsaj posreden dokaz za to, da bi bil stauros, uporabljen za Jezusa, karkoli drugega kot običajen stauros; še manj pa, da bi bil sestavljen namesto iz enega kosa lesa iz dveh kosov lesa, ki bi bila zbita skupaj v obliki križa. . . . Naši učitelji nas nemalo zavajajo, ko pri prestavljanju grških cerkvenih dokumentov v naše materine jezike prevajajo besedo stauros s ’križ‘ in ko to dejanje podprejo s tem, da v slovarje za prevod besede stauros napišejo ’križ‘. Pri tem pa pozabijo pazljivo razložiti, da to v dneh apostolov nikakor ni bil osnovni pomen te besede in da še dolgo po tem kaj takega ni postal. To je kljub pomanjkanju pritrdilnih dokazov postal, če sploh, le zato, ker so iz tega ali onega razloga domnevali, da je tisti stauros, na katerem so usmrtili Jezusa, imel pač takšno obliko.“ (Str. 23, 24; glej tudi The Companion Bible, London 1885, Dodatek št. 162.)

Dokazi torej kažejo, da je Jezus umrl na pokončnem brunu, ne pa na tradicionalnem križu.

Kakšni so zgodovinski izvori krščanskega križa?

”V skoraj vseh delih sveta so našli različne predmete, ki izvirajo iz obdobja daleč pred krščanskim vekom, in ki so nosili znamenja različnih križev. V Indiji, Siriji, Perziji in Egiptu najdemo mnogoštevilne primere . . . Križ so kot verski simbol v predkrščanskem času in med nekrščanskimi ljudstvi uporabljali malodane povsod in je bil v mnogih primerih povezan s kakšno vrsto čaščenja stvarstva.“ (Encyclopœdia Britannica, 1946, Zv. 6, str. 753)

”Oblika [križa iz dveh prekrižanih delov] izvira iz stare Kaldeje in so ga tamkaj in v bližnjih krajih, tudi v Egiptu,  uporabljali kot simbol boga Tamuza (v obliki skrivnostne črke Táv, začetnice njegovega imena). Sredi 3. stoletja našega štetja so cerkve nauke krščanske vere ali predelale ali pa od njih odstopile. Da bi povečali ugled odpadniškega cerkvenega sistema, so v svoje cerkve sprejeli pogane, ne da bi jim bilo treba prenoviti verovanje, dopustili so, da v glavnem obdržijo svoje poganske znake in simbole. Tako je bil Táv ali T v svoji najbolj pogosti obliki, z nekoliko spuščeno prečko, sprejet kot Kristusov križ.“ (W. E. Vine An Expository Dictionary of New Testament Words, London 1962, str. 256)

”Čudno je, a vendar čisto res, da je stoletja pred Kristusovim rojstvom in po njem v deželah, ki se jih cerkveni nauki niso dotaknili, križ veljal za sveti simbol. . . . Grškega Bakhusa, tirskega Tamuza, kaldejskega Bela in nordijskega Odina, vse te so njihovi podaniki simbolizirali z neko obliko križa.“ (G. S. Tyack, The Cross in Ritual, Architecture, and Art [Križ v obredih, arhitekturi in umetnosti], London 1900, str. 1)

”Križ v obliki ’crux ansata‘ . . . so kot znamenje svoje moči duhovnikov boga sonca nosili v rokah egiptovski duhovniki in visoki kraljevi svečeniki in ga imenovali ’simbol življenja‘.“ (Colonel J. Garnier, The Worship of the Dead [Čaščenje mrtvih], London 1904, str. 226)

”Različne oblike križa najdemo na večini egiptovskih spomenikov in nagrobnikov, mnogi strokovnjaki pa jih imajo za bodisi simbol falusa [podobo moškega spolnega organa] ali pa za simbol spolnih odnosov. . . . V egiptovskih grobovih so našli crux ansata [križ s krogom ali ročajem na vrhu] tik ob falusu.“ (H. Cutner, A Short History of Sex-Worship [Kratka zgodovina oboževanja spolnosti], London 1940, str. 16, 17; glej tudi The Non-Christian Cross, str. 183.)

”Te križe so uporabljali kot simbole babilonskega boga sonca, [glej knjigo], in so se najprej pojavili na kovancu Julija Cezarja 100.-44. leta p.n.š. in nato na kovancih, ki jih je koval Cezarjev naslednik (Avgust) leta 20 p.n.š.  Na Konstatinovih kovancih je bil najbolj pogost simbol [glej knjigo]; toda ta isti simbol je uporabljen brez obdajajočega kroga in s štirimi enakimi kraki, vodoravnimi in navpičnimi; in ta simbol so še posebej častili kot ’sončno kolo‘. Poudariti je treba, da je Konstantin častil sonce in je pristopil k ”cerkvi“ šele kakih četrt stoletja potem, ko je, kot trdi legenda, videl na nebu takšen križ.“ (The Companion Bible, Dodatek št. 162; glej tudi The Non-Christian Cross, str. 133–141.)

Ali je čaščenje križa biblijski običaj

1. Kor. 10:14: ”Ljubljeni moji, bežite od malikovalstva!“ (Malik je podoba ali simbol, predmet popolne predanosti, oboževanja ali čaščenja.)

2. Mojz. 20:4, 5: ”Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo: ne moli jih in ne časti jih.“ (Treba je vedeti, da je Bog zapovedal svojemu ljudstvu, naj si ne dela podob, ki bi se jim klanjali.)

Zanimiv je komentar v New Catholic Encyclopedii (Novi katoliški enciklopediji): ”Kristusova odkupna smrt na Golgoti se ne pojavi v krščanski simbolični umetnosti v prvem stoletju. Prvim kristjanom, ki so bili pod vplivom Starega testamenta, v katerem je veljala prepoved uporabe rezanih podob, se je upiralo že samo naslikati predmet Gospodovega trpljenja.“ (1967, Zv. IV, str. 486)

V zvezi s kristjani prvega stoletja piše v knjigi History of the Christian Church (Zgodovina krščanske cerkve) takole: ”Takrat niso uporabljali nobenega razpela ali kakršnokoli predmetno predstavitev križa.“ (J. F. Hurst, New York 1897, Zv I, str. 366)

Ali je kaj drugače, če človek križ pač ima, a ga ne časti

Kako bi se počutil, če bi tvojega najboljšega prijatelja usmrtili na osnovi lažne obtožbe? Ali bi naredil posnetek  predmeta, s katerim je bil prijatelj umorjen? Ali bi ga skrbno čuval, ali pa bi se ga ogibal?

V starem Izraelu so nezvesti Judje objokovali smrt krivega boga Tamuza. Jehova je rekel, da je njihovo dejanje ’gnusoba‘. (Ezek. 8:13, 14) Zgodovina pove, da je bil Tamuz babilonski bog, in križ se je uporabljal kot njegov simbol. Že od svojega začetka v dneh Nimroda je bil Babilon nasproten Jehovu in sovražnik pravega bogočastja. (1. Mojz. 10:8-10; Jer. 50:29) Torej s cenjenjem križa oseba časti simbol bogočastja, ki nasprotuje pravemu Bogu.

Kot piše v Ezekijelu 8:17, so odpadli Judi ’Jehovu pod nos nudili vejice‘. Jehovu je bila tudi to ’gnusoba‘ in ’draženje‘. Zakaj? Te ”vejice“ so, kot pojasnjujejo nekateri razlagalci, predstavljale moški spolni organ in so se uporabljale pri faličnem oboževanju. Kako naj potem Jehova gleda na križ, ki je bil, kot smo videli, svojčas v rabi kot simbol pri oboževanju falusa?