Pekel

Definicija: Besedo ”pekel“ najdemo v mnogih prevodih Biblije. V istih vrsticah nekateri prevodi zapišejo ”grob“, ”svet mrtvih“ in tako dalje. Zopet drugi biblijski prevodi zgolj prečrkujejo prvotne besede, ki so včasih prevedene s ”pekel“, torej jih zapišejo s črkami naše abecede, vendar jih ne prevedejo. Katere so te besede? To so hebrejska beseda she’óhl in njej ustrezna grška haídes, ki se ne nanašata na kraj, kamor je kdo pokopan, temveč na splošni grob vsega  človeštva, in grška beseda géenna, ki se uporablja kot simbol večnega uničenja. Vendar tako krščanske kot mnoge nekrščanske vere učijo, da je pekel kraj, naseljen z demoni, kjer so hudobni po smrti kaznovani (z mučenjem, kot verjamejo nekateri).

Ali Biblija govori, da mrtvi trpijo bolečine?

Prop. 9:5, 10: ”Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo . . . Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti,* kamor greš.“ (Če ničesar ne vedo, potem tudi bolečin ne morejo občutiti.) (*”sheol“, NW, AS, RS, NE, JB; ”grob“ KJ, Kx; ”pekel“, Dy; ”svet mrtvih“, TEV).

Ps. 146:4: ”Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli* njegove.“ (”misli“, KJ, 145:4 v Dy; ”naklepi“, JB; ”načrti“, EI, RS, TEV)

Ali Biblija govori, da duša po telesni smrti živi naprej?

Ezek. 18:4: ”Duša*, ki greši, umrje.“ (*”Duša“, KJ, Dy, RS, NE, Kx; ”človek“, JB; ”oseba“, TEV)

”Zamisel o ’duši‘, v pomenu povsem duhovne, nematerialne resničnosti, ločene od ’telesa‘ . . . v Bibliji ne obstaja.“ (La Parole de Dieu, Pariz 1960, spisal Georges Auzou, profesor Svetega pisma na Rouenskem semenišču v Franciji, str. 128)

”Čeprav se hebrejska beseda nefesh [v Hebrejskih spisih] pogosto prevaja z ’duša‘, bi ne bilo pravilno, če bi jo brali v grškem pomenu. Nefesh . . . nikoli ne deluje ločeno od telesa. V Novi zavezi se grška beseda psyche često prevaja z ’duša‘, toda zopet je ne bi smeli razumeti, kot so jo razumeli grški filozofi. Ponavadi pomeni ’življenje‘, ’življenjska moč‘ ali včasih ’oseba‘.“ (The Encyclopedia Americana, 1977, Zv. 25, str. 236)

 Kakšna vrsta ljudi gre v biblijski pekel?

Ali Biblija pravi, da gredo v pekel hudobni?

Ps. 9:17: ”Brezbožniki se morajo obrniti v pekel*, vsi narodi, ki so pozabili Boga.“ (*”pekel“, 9:18 v Dy; ”smrt“, TEV; ”kraj mrtvih“, Kx; ”kraljestvo mrtvih“, 9:18 v EI; ”šeol“, AS, RS, NE, JB, NW)

Ali Biblija pravi, da gredo tudi pošteni ljudje v pekel?

Job 14:13: ”[Job je molil:] O da bi me shranil v šeolu*, da bi me skril, dokler ne mine jeza tvoja, mi določil rok, in potem se me spomnil!“ (Bog sam je rekel, da je Job ”brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega“. [Job 1:8, EI]) (*”podzemlje“, EI; ”grob“, KJ; ”svet mrtvih“, TEV; ”šeol“, AS, RS, NE, JB, NW)

Ap. dela 2:25-27: ”David namreč pravi glede njega [Jezusa Kristusa] . . . ker ne pustiš duše moje v državi smrti* in tudi ne daš, da bi Svetnik tvoj videl trohnjenje.“ (Dejstvo, da Bog ni ”pustil“ Jezusa v peklu, kaže, da je Jezus vsaj nekaj časa bil v peklu ali hadu, ali ne?) (* ”podzemlju“, EI; ”v peklu“, Dy; ”v smrti“, NE; ”v kraju mrtvih“, Kx; ”v svetu mrtvih“, TEV; ”v hadu“, AS, RS, JB, NW)

Ali kdo pride iz biblijskega pekla?

Raz. 20:13, 14: ”In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država* sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno.“ (Tako bodo mrtvi rešeni iz pekla. Upoštevaj tudi, da pekel ni isto kot ognjeno jezero, saj bo v le-to vržen.) (*”pekel“, Dy, Kx; ”svet mrtvih“, TEV; ”had“, NE, AS, RS, JB, NW)

Zakaj vlada takšna zmeda glede tega, kar pravi Biblija o peklu?

”Veliko zmede in nerazumevanja so povzročili prvi prevajalci Biblije, ki so vztrajno prevajali hebrejsko  besedo šeol in grški besedi had in gehena s pekel. S samo transliteracijo teh besed prevajalci revidiranih izdaj Biblije niso zadovoljivo uredili te zmede in nesporazuma.“ (The Encyclopedia Americana, 1942, Zv. XIV, str. 81)

Prevajalci so dovolili, da so njihova osebna prepričanja obarvala njihovo delo, namesto da bi bili v svojih prevodih besed iz originalnega jezika dosledni. Na primer: (1) Prevod King James prevaja she’óhl kot ”pekel“, ”grob“ in ”jama“; haídes se prav tako prevaja kot ”pekel“ in ”grob“; tudi géenna je prevedena s ”pekel“. (2) Today’s English Version zapiše samo transliteracijo besede haídes in jo tudi prevaja s ”pekel“ in ”svet mrtvih“. Poleg tega, da prevaja besedo haídes s ”pekel“, uporablja ta isti prevod tudi za géenno. (3) The Jerusalem Bible [Jeruzalemska Biblija] navaja haídes šestkrat v trasliteraciji, v drugih odlomkih pa ga prevaja s ”pekel“ in ”podzemlje“. Prav tako prevaja tudi géenna s ”pekel“, dvakrat pa tudi haídes. Tako je natančen pomen teh besed v prvotnih jezikih ostal nejasen.

Ali hudobne čaka večna kazen?

Mat. 25:46: ”Ti pojdejo v večno trpljenje [”odrezanje“, Int; grško, kólasin], pravični pa v večno življenje.“ (V The Emphatic Diaglott beremo “odrezanje“ namesto ”trpljenje“. V opombi pod črto piše: ”Kolasin . . . izhaja iz kolazoo, kar pomeni: 1. Odrezati, kot na primer posekati veje drevesa, obrezati drevje. 2. Zatreti, potlačiti . . . 3. Krotiti, kaznovati. Odrezati posameznika od življenja ali družbe ali ga celo zatirati se smatra kot kazen; — od tod pride tretja metaforična raba te besede. Ostala pa je prvotna pomenska značilnost, ker se bolje sklada z drugim delom stavka in ohranja moč in lepoto antiteze. Pravični gredo v življenje, krivični pa bodo odrezani od življenja, gredo v smrt. Glej 2. Tes. 1:9, EI-75.“)

2. Tes. 1:9, EI: ”Ti bodo kaznovani z večno pogubo,* ločeni od Gospodovega obličja in od veličastva njegove moči.“ (*”večno uničenje“, NAB, NE; ”bodo izgubljeni za  večno“, JB; ”obsojeni na večno kazen“, Kx; ”večno kazen v uničenju“, Dy)

Juda 7: ”Kakor Sodoma in Gomora in mesta okoli njiju, ki so enako kakor oni nečistovala in hodila za drugim mesom, so postavljena za zgled, ker trpe kazen večnega ognja.“ (Ogenj, ki je uničil Sodomo in Gomoro je ugasnil pred tisoč leti. Toda učinek ognja je bil trajen; mesta niso bila obnovljena. Vendar pa Božja sodba ni bila namenjena samo tem mestom, ampak njihovim brezbožnim prebivalcem. To kar se jim je zgodilo, je svareč primer. V Luku 17:29 je Jezus rekel, da so bili ’pogubljeni‘. Juda 7 kaže, da je bilo to uničenje večno.)

Kaj pomeni ’večno mučenje‘, ki je omenjeno v Razodetju?

Raz. 14:9-11; 20:10: ”Če kdo moli zver in podobo njeno in vzame njeno znamenje na čelo ali na roko svojo, bo tudi on pil od vina srda Božjega, ki je čisto pripravljeno v čaši jeze njegove in se bo mučil v ognju in žveplu pred svetimi angeli in pred Jagnjetom. In njih mučenja dim [grško: basanismoú] vzhaja na vekov veke, in pokoja nimajo noč in dan, kateri molijo zver in podobo njeno in kdor sprejme znamenje njenega imena.“ ”In hudič, ki jih je zapeljeval, je bil vržen v jezero ognjeno in žvepleno, kjer sta tudi zver in lažiprorok; in mučili se bodo noč in dan, na vekov veke.“

Kaj je ’mučenje‘, na katerega kažejo ti stavki? Omembe vredno je, da Razodetje 11:10 opisuje ’preroka, ki sta mučila prebivalce na zemlji‘. Takšno mučenje pride od tod, da so ljudje ponižujoče izpostavljeni vesti, ki jo oznanjata ta preroka. V Razodetju 14:9-11 je rečeno, da se bodo častilci simbolične ’zveri in podobe njene‘ ’mučili v ognju in žveplu‘. To ne more pomeniti zavestnega mučenja po smrti, ker ’mrtvi ničesar ne vedo‘. (Prop. 9:5) Toda zaradi česa potem še v času življenja doživljajo tako trpljenje? Zaradi razglasa Božjih služabnikov, da bodo častilci ’zveri in podobe njene‘ doživeli drugo smrt, ki jo  predstavlja ”jezero ognjeno in žvepleno“. Dim, ki je povezan z njihovim ognjenim uničenjem, se brez prestanka dviguje, ker bo njihovo uničenje večno in ne bo nikoli pozabljeno. Kaj pomeni, ko pravi v Razodetju 20:10, da se bo Hudič ’mučil noč in dan, na vekov veke‘ v ’jezeru ognjenem in žveplenem‘? Razodetje 21:8 jasno pravi, da ’jezero, goreče z ognjem in žveplom‘ pomeni ’drugo smrt‘. Da se bo Hudič ’mučil‘ na veke pomeni, da zanj ne bo več rešitve; zatrt bo za vedno, dejansko v večno smrt. Raba besede ”mučenje“ (iz grške besede básanos) spominja na Mateja 18:34, kjer ta ista osnovna grška beseda pomeni ’ječarja‘. (RS, AT, ED, NW)

Kaj je ’ognjena gehena‘, ki jo je omenil Jezus?

V Krščanskih grških spisih se gehena pojavlja 12 krat. Petkrat je neposredno povezana z ognjem. Prevajalci so prevedli grški izraz géennan tou pyrós kot ”peklenski ogenj“ (KJ, Dy), ”ognjeni pekel“ (NE), ”ognjena jama“ (AT) in ”gehenski ogenj“ (NAB).

Zgodovinsko ozadje: Hinomska dolina (Gehena) je bila zunaj jeruzalemskega obzidja. Nekaj časa so tam častili malike in jim žrtvovali otroke. V prvem stoletju so v Geheni sežigali jeruzalemske odpadke. Trupla mrtvih živali so metali v to dolino, da bi zgorela v ognju, ki so mu dodajali žveplo, da ne bi ugasnil. Tudi trupla zločincev, za katera so menili, da ne zaslužijo groba, so metali v Geheno. Tako Jezus v Mateju 5:29, 30 govori o tem, kako ”vse telo“ vržejo v Geheno. Če je telo padlo v ogenj, je zgorelo v stalno gorečem ognju, če je pa pristalo na robu globoke grape, so po njegovem razpadajočem mesu planili vedno prisotni črvi ali muhe. (Mar. 9:47, 48) Živih ljudi niso metali v Geheno; to torej ni bil kraj zavestnega mučenja.

V Mateju 10:28 je Jezus svaril svoje poslušalce, naj se bojijo ’tistega, ki more dušo in telo pogubiti v Geheno‘ (NW). Kaj to pomeni? Upoštevaj, da tukaj ni omenjeno mučenje v ognju Gehene; ampak, da Jezus pravi, naj se ’bojimo tistega, ki more pogubiti v Geheni‘ (NW). S tem,  ko je posebej omenil ”dušo“, je Jezus poudaril, da Bog lahko uniči vsakršno človekovo upanje na življenje; tako torej ni zanj nobenega upanja na vstajenje. Omenjena ’ognjena gehena‘ ima isti pomen, kot ’ognjeno jezero‘ v Razodetju 21:8, namreč uničenje, ’drugo smrt‘.

Kaj je po Bibliji kazen za greh?

Rim. 6:23: ”Plačilo za greh je smrt.“

Ali je kdo še po smrti podvržen kazni za svoje grehe?

Rim. 6:7: ”Kdor je umrl, je osvobojen greha.“

Ali je večno mučenje hudobnih v skladu z Božjo osebnostjo?

Jer. 7:31: ”Sezidali so [odpadli Judje] višave Tofetu, ki je v dolini sinu Hinomovega, da bi žgali na ognju sinove in hčere svoje, česar nisem bil zapovedal in mi ni bilo prišlo na misel.“ (Če to Bogu ni nikoli prišlo na misel, potem zagotovo nima in ne uporablja takšnih stvari v še večjem obsegu.)

Ponazoritev: Kaj bi si mislili o starših, ki bi držali roko svojega otroka nad ognjem, da bi ga s tem kaznovali za kako njegovo malopridnost? ”Bog je ljubezen.“ (1. Jan. 4:8) Ali bi Bog naredil kaj takega, kar človeški starši pri zdravi pameti ne bi nikdar naredili? Zagotovo ne!

Ali je s tem, kar je Jezus rekel o bogatašu in Lazarju, učil o mučenju hudobnih po smrti?

Ali je poročilo v Luku 16:19-31 dobesedno, ali samo ponazoritev česa drugega? The Jerusalem Bible v podčrtni opombi priznava, da je to ”prispodoba v obliki zgodbe, ne da bi se nanašala na zgodovinske osebe“. Če bi jo vzeli dobesedno, bi to pomenilo, da bi bili vsi, ki bi uživali božansko milost, v naročju enega samega človeka, Abrahama; da bi voda na konici prsta ne izhlapela zaradi ognja v hadu; da bi samo kapljica vode lahko prinesla  olajšanje nekomu, ki tam trpi. Ali se ti to zdi pametno? Če bi bila zgodba dobesedna, bi bila v nasprotju z drugimi deli Biblije. Če bi si Biblija tako nasprotovala, ali bi jo resnicoljubni ljudje uporabljali za osnovo svoje vere? Toda Biblija si ne nasprotuje.

Kaj ta prispodoba pomeni? ”Bogatin“ predstavlja farizeje. (Glej 14. vrstico.) Lazar predstavlja preprosto judovsko ljudstvo, ki so ga farizeji prezirali, toda pokesali so se in pričeli slediti Jezusu. (Glej Luka 18:11; Janez 7:49; Matej 21:31, 32) Tudi njihova smrt je bila simbolična in je predstavljala spremembo okoliščin. Prej prezirani so prišli v stanje božanske milosti, tiste pa, ki so prej navidezno uživali milost, je Bog zavrgel in so trpeli zaradi sodne vesti, ki so jo oznanjali prej prezirani. (Ap. dela 5:33; 7:54)

Kje je izvor nauka o peklenskem ognju?

V starem Babilonu in Asiriji ”je bil spodnji svet . . . naslikan kot kraj groze, ki ga vodijo mogočni in silno kruti bogovi in demoni“. (Morris Jastrow ml., The Religion of Babylonia and Assyria, Boston 1898, str. 581) Zgodnji dokaz ognjenega vidika krščanskega pekla najdemo v religiji starega Egipta. (E. A. Wallis Budge, Uvod v knjigo The Boook of the Dead, New Hyde Park, N.Y., 1960, str. 144, 149, 151, 153, 161) Budizem, ki sega v 6. stol. p.n.š., je sčasoma začel slikati vroč in mrzel pekel. (The Encyclopedia Americana, 1977, Zv. 14, str. 68) Motivi pekla iz italijanskih katoliških cerkva imajo svoje korenine pri Etruščanih. (Werner Keller, La civiltá etrusca, Milano 1979, str. 389)

Toda prave korenine tega nauka, ki sramoti Boga, segajo še veliko globlje. Kruta zamisel, povezana z naukom o peklu, obrekuje Boga in izvira od glavnega Božjega obrekovalca (Hudiča, čigar ime pomeni ”obrekovalec“), tistega, ki ga je Jezus Kristus imenoval ”oče laži“. (Jan. 8:44)