Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poslednji dnevi

Poslednji dnevi

 Poslednji dnevi

Definicija: Biblija uporablja izraz ’poslednji dnevi‘ za zaključno obdobje, ki bo vodilo do Božje izvršitve obsodbe, ki bo hkrati tudi konec te stvarnosti. Judovska stvarnost je z bogočastjem, ki je bilo omejeno na jeruzalemski tempelj, živela v svojih poslednjih dneh v razdobju, ki je doseglo vrhunec z uničenjem 70. leta n.š. Kar se je zgodilo takrat, je slikovito pokazalo na to, kaj se bo v večji meri zgodilo po vsej zemlji v času, ko bo na vse narode prišla Božja uničujoča obsodba. Sedanja hudobna stvarnost, ki obsega cel svet, je v poslednjih dneh od leta 1914 in nekateri iz generacije, ki je takrat živela, bodo priče njenega popolnega konca v ’veliki stiski‘.

Kaj kaže na to, da sedaj živimo v ’poslednjih dneh‘?

Biblija opisuje dogodke in stanje, ki označujejo to pomembno časovno obdobje. ”Znamenje“ je sestavljeno iz mnogo dogodkov; zato njegova izpolnitev zahteva, da bodo vsi vidiki znamenja vidni v času ene generacije. Različni vidiki znamenja so zapisani v Mateju 24. in 25. poglavje, Marku 13. in Luku 21. poglavje; nekaj podrobnosti je v 2. Timoteju 3:1-5, 2. Petrovem 3:3, 4 in v Razodetju 6:1-8. S primerjavo razmislimo o nekaterih izstopajočih delih tega znamenja.

”Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo.“ (Matej 24:7)

Vojna uničuje življenje na zemlji že tisoče let. Bile so se mednarodne vojne in nacionalne vojne. Toda šele 1914. leta je prvič prišlo do svetovne vojne. To ni bil samo spopad dveh vojsk na bojišču. Prvič so bile v vojni vse velike sile. Celotno človeštvo — tudi civilno prebivalstvo — je bilo mobilizirano, da podpre vojne napore. Ocenjujejo, da je bilo ob koncu vojne vključeno vanjo 93 odstotkov svetovnega prebivalstva. (Glede na zgodovinski pomen leta 1914 glej  strani 241, 242.)

Kot je bilo napovedano v Razodetju 6:4, ’je bil vzet mir z zemlje‘. Tako je svet vse od leta 1914 v stanju prevratov. Druga svetovna vojna je trajala od 1939. do 1945. leta. Po besedah upokojenega admirala Genea La Rocquea je bilo od leta 1945 do 1982 še 270 vojn. V tem stoletju je bilo v vojnah ubitih nad 100 milijonov ljudi. Tudi v knjigi World Military and Social Expenditures iz leta 1982 piše, da je bilo tega leta vključenih v razne vojaške dejavnosti posredno ali neposredno 100 milijonov ljudi.

Ali je potrebno še kaj več v izpolnitev tega vidika omenjene prerokbe? Pripravljenih je na desetine tisočev kosov nuklearnega orožja, ki ga lahko nemudoma uporabijo. Vodilni znanstveniki so rekli, da če bi narodi uporabili le del svojega nuklearnega orožja, bi bila uničena civilizacija in morda celo človeška vrsta. Toda biblijska prerokba ne napoveduje takšnega izida.

”In bodo lakote . . . po raznih krajih.“ (Matej 24:7)

V človeški zgodovini je velikokrat pustošila lakota. Koliko pa ta pesti človeštvo v 20. stoletju? Svetovna vojna je povzročila lakoto širom Evrope in Azije. Afriko je prizadela suša, posledica pa je veliko pomanjkanje hrane. Proti koncu leta 1980 je FAO (Food and Agriculture Organization) ocenila, da je stradalo 450 milijonov ljudi, več kot milijarda pa ni imela dovolj hrane. Med njimi jih letno dejansko umre kakih 40 milijonov — v nekaterih letih celo do 50 milijonov — vsi zaradi lakote.

Ali je danes lakota kaj drugačna? Da, tudi danes je lakota, čeprav hrane ne manjka. Nekatere države ustvarjajo velike presežke, katere bi s sodobnim prevozom lahko razdelili potrebnim. Vendar pa lahko stvari zaradi nacionalne politike in trgovskih interesov potekajo drugače. Pravzaprav dežele, v katerih milijonom primanjkuje hrane, veliko svoje najboljše hrane izvažajo v dežele, kjer vlada obilje. To stanje ni več omejeno na posamezne kraje, ampak je tako po celi zemlji. Leta 1981 je New York Times poročal: ”Izboljšanje življenjskega standarda in naraščajoče povpraševanje po hrani v svetu pritiskata na cene hrane, kar revnim deželam še otežuje uvoz potrebne hrane.“ V mnogih deželah proizvodnja hrane kljub pomoči sodobne znanosti ne dohaja naraščajočega števila prebivalstva. Strokovnjaki za prehrano ne vidijo nobene prave rešitve tega problema.

”In bodo veliki potresi.“ (Luka 21:11)

Res je, da so bili v preteklih stoletjih veliki potresi; poleg tega znanstveniki s svojimi občutljivimi aparaturami danes lahko zaznavajo več kot milijon potresov na leto. Toda nobena posebna aparatura ni potrebna, da bi ljudje lahko spoznali velik potres.

Ali je bilo res od leta 1914 nenavadno mnogo velikih potresov? Na osnovi poročila, ki ga je posredoval National Geophysical Data Center v Boulderju, Colorado, dopolnjenega s številnimi referenčnimi raziskavami, so leta 1984 sestavili tabelo, v kateri so bili zajeti samo tisti potresi, ki so merili 7,5 ali več stopenj po Richterjevi lestvici in ki so povzročili škodo za 5 ali več milijonov ameriških dolarjev ali pa so terjali 100 ali več mrtvih. Izračunali so, da je bilo v 2000 letih pred letom 1914 več kot 856 takšnih potresov. Toda ta ista tabela je tudi pokazala, da je bilo samo v 69 letih po 1914. letu, 605 takšnih potresov. To pomeni, da je bilo od leta 1914 v primerjavi s prejšnjimi 2000 leti letno povprečno 20-krat več potresov.

”Ter po raznih krajih . . . kuge [kužne bolezni].“ (Luka 21:11)

Ob koncu prve svetovne vojne je razsajala po vsem svetu španska gripa, ki je zahtevala nad 20 milijonov življenj in po obsegu nima primerjave v zgodovini bolezni. Kljub razvoju medicinske znanosti pa še zmeraj vsako leto terjajo visok davek rak, srčne bolezni, številne spolno prenosljive bolezni, multipla skleroza, malarija, rečna slepota in Chagasova bolezen.

”Ker se krivičnost [nezakonitost, NW] razmnoži, omrzne mnogim ljubezen.“ (Matej 24:11, 12)

Vodilni kriminolog je dejal: ”Stvar, ki bode v oči, ko gledamo kriminal v svetovnem merilu, je njegova prodornost in vztrajno naraščanje. Obstajajo sicer svetle izjeme, ki pa jih bo kmalu preplavil naraščajoči tok.“ (Sir Leon Radzinowicz in Joan King, The Growth of Crime, New York 1977, str. 4, 5) Zločinov je res vedno več; to ni samo stvar boljšega poročanja. Res je, da je kriminal obstajal tudi v prejšnjih generacijah, toda še nikoli prej ni bil tako silovit, kot je sedaj. Starejši ljudje to vedo iz lastnih izkušenj.

Nezakonitost, ki jo omenja prerokba vključuje tudi prezir do poznanih Božjih zakonov in postavljanje sebe v središče življenja namesto Boga, ki mu to mesto pripada. Posledica takšnega gledišča pa so ločitve, ki naraščajo z vrtoglavo hitrostjo, splošno sprejeta izvenzakonska spolnost in homoseksualnost in na desetine milijonov splavov letno. Takšna nezakonitost je povezana (v Mateju 24:11, 12) z vplivom krivih prerokov, to je tistih, ki so zavrgli Božjo besedo zaradi lastnih naukov. Če poslušamo njihovo filozofijo namesto Biblije, prispevamo k svetu brez ljubezni. (1. Jan. 4:8) Preberi opis v 2. Timoteju 3:1-5.

”Ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet.“ (Luka 21:25, 26)

”Dejstvo je, da je najmočnejše čustvo, ki danes obvladuje naše življenje, strah,“ je pisalo v U. S. News & World Report (11. oktobra 1965, str. 144). ”Nikoli prej ni bilo ljudi tako strah,“ je poročala nemška revija Hörzu. (št. 25, 20. junija 1980, str. 22)

Mnogo dejavnikov prispeva k temu vsesplošnemu ozračju strahu: surovi zločini, brezposelnost, ekonomska nestabilnost zaradi brezupne zadolženosti nekaterih držav, po vsem svetu razširjena onesnaženost okolja, pomanjkanje močnih in ljubečih družinskih vezi in prevladujoče mnenje, da človeštvu grozi nevarnost skorajšnjega jedrskega uničenja. Luka 21:25 omenja ’znamenja na soncu, mesecu in zvezdah ter šumenje morja‘ v zvezi s strahom, ki ga občutijo narodi. Sončni vzhod često ne budi veselih pričakovanj, ampak strah, kaj bo prinesel dan; ko zasveti mesec in zamigetajo zvezde, strah pred kriminalom ljudi zapre za zaklenjena vrata. Šele v 20. stoletju, ne pa pred tem, so pričeli uporabljati letala in izstrelke ter tako uničevali izpod neba. Podmornice, natovorjene s smrtonosnimi izstrelki, prežijo v morjih. Samo ena takšna podmornica je opremljena za uničenje 160 mest. Nič čudnega, da je narode strah!

’Kristusove prave sledilce bodo vsi narodi sovražili zaradi njegovega imena.‘ (Matej 24:9)

Njegove sledilce ne preganjajo, ker bi se vmešavali v politiko, ampak zaradi ’imena Jezusa Kristusa‘, ker so mu vdani kot Jehovovemu mesijanskemu kralju in ga poslušajo bolj kot vse svetovne vladarje. Vdano podpirajo njegovo Kraljestvo in niso vključeni v zadeve človeških vladavin. Kot potrjuje sodobna zgodovina, tako delajo Jehovove priče po vsem svetu.

’Dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem.‘ (Matej 24:14)

Vest, ki naj bi se oznanjevala, je, da je Božje kraljestvo v rokah Jezusa Kristusa pričelo vladati v nebesih in da bo kmalu uničilo celotno pokvarjeno stvarnost, da bo pod njegovo vladavino človeštvo dospelo do popolnosti, zemlja pa bo postala raj. Ta dobra vest se danes oznanja v več kot 200 deželah in otokih, v najbolj oddaljenih predelih zemlje. Jehovove priče posvečajo vsako leto tej aktivnosti na stotine milijonov ur in ponovno obiskujejo ljudi od hiše do hiše, tako da imajo vsi priložnost slišati to vest.

Na kaj kažejo vsi ti dogodki ’poslednjih dni‘?

Luka 21:31, 32: ”Kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje [torej čas, ko bo odstranilo sedanji hudobni svet in samo prevzelo vso skrb za zemeljske zadeve]. Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse ne zgodi.“ (”Rod“, ki je živel na začetku spolnjevanja znamenja leta 1914, je sedaj že precej v letih. Preostali čas mora biti zelo kratek. Stanje v svetu potrjuje, da je tako.)

Zakaj Jehovove priče pravijo, da so se ravno leta 1914 začeli ’poslednji dnevi‘?

Biblijska prerokba zaznamuje leto 1914. Za natančni pregled kronologije glej strani 62-65 pod glavnim naslovom ”Datumi“. Pravilnost datuma kaže dejstvo, da so se napovedani svetovni dogodki, ki bodo označevali to časovno obdobje, pričeli spolnjevati od leta 1914 natanko tako, kot je bilo napovedano. Zgoraj navedena dejstva pa to potrjujejo.

  Kako posvetni zgodovinarji gledajo na leto 1914?

”Če gledamo nazaj z vidika ugodne izhodiščne točke sedanjosti, lahko jasno vidimo, da se je z izbruhom prve svetovne vojne v 20. stoletju začel ’čas težav‘ — kot bi slikovito rekel britanski zgodovinar Arnold Toynbee — iz katerega naša civilizacija nikakor ni izšla. Posredno ali neposredno vsi nemiri zadnje polovice stoletja izvirajo iz leta 1914.“ (Edmond Taylor, The Fall of the Dynasties: The Collapse of the Old Order, New York 1963, str. 16)

”Generacija druge svetovne vojne, moja generacija, bo na svoja navskrižja vedno gledala kot na velikansko sodobno razvodje sprememb. . . . Morali bi biti manj samovšečni in poznati zgodovino. Vedeti bi morali, da je prva svetovna vojna po socialni plati pomenila veliko večjo spremembo. Takrat so se namreč politični in socialni sistemi, ki so jih gradili cela stoletja, sesuli — včasih v nekaj tednih. Drugi pa so se do temeljev spremenili. Prav v prvi svetovni vojni je preminila stoletja trajajoča gotovost. . . . Druga svetovna vojna je te spremembe le še povečala in potrdila. Po socialni plati je bila druga svetovna vojna poslednja bitka prve svetovne vojne.“ (J. K. Galbraith, The Age of Uncertainty, Boston 1977, str. 133)

”Minilo je že pol stoletja, toda še vedno ni obledelo znamenje, ki ga je tragedija velike vojne [prve svetovne vojne, ki se je začela leta 1914] zapustila na telesu in duši narodov . . . Fizičen in moralen obseg tega težkega preizkusa je bil tako velik, da nič tega, kar je ostalo, ni bilo več enako kot prej. Družba v vsej celoti: sistem oblasti, nacionalne meje, zakoni, vojaške moči, meddržavni odnosi, pa tudi ideologije, družinsko življenje, bogastvo, položaji, medčloveški odnosi — vse se je spremenilo od vrha do tal. . . . Humanost je končno izgubila svoje ravnovesje in se vse do današnjega dne ni opomogla.“ (General Charles de Gaulle v svojem govoru leta 1968, Le Monde, 12. novembra 1968, str. 9)

Ali bo sploh kdo na zemlji ostal živ po koncu sedanje stvarnosti?

Zagotovo! Konec današnje svetovne stvarnosti bo nastopil z veliko stisko in ’bitko velikega dne Boga vsemogočnega‘ in ne z vsesplošnim uničenjem v jedrski vojni. (Raz. 16:14, 16) Ta vojna ne bo uničila zemlje in tudi ne vsega človeštva.

Mat. 24:21, 22: ”Tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.“ (Torej bo nekaj ljudi preživelo.)

Preg. 2:21, 22: ”Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.“

Ps. 37:29, 34: ”Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej. Čakaj Gospoda [Jehova, NW] in drži se poti njegove, tedaj te poviša, da podeduješ deželo; ko bodo iztrebljeni brezbožni, boš videl.“

Zakaj je Bog dopustil, da je minilo toliko časa, preden bo uničil hudobneže?

2. Pet. 3:9, EI: ”Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.“

Mar. 13:10: ”Med vsemi narodi se mora poprej oznaniti evangelij.“

Mat. 25:31, 32, 46: ”Kadar pa pride Sin človekov [Jezus Kristus] v slavi svoji in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na prestol svoje slave. In pred njim se zbero vsi narodi, in ločil jih bo enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov . . . ti [ki ne bodo priznali Kristusovih duhovnih bratov kot predstavnikov kralja samega] pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.“

Glej tudi strani 100, 101 in 300, 301.

Če kdo reče:

’Saj danes ni nič slabše; vedno so bile vojne, lakote, potresi in kriminal‘

Odgovoriš lahko: ’Razumem, zakaj tako mislite. Rojeni smo bili v svetu, kjer so to vsakodnevne novice. Toda zgodovinarji pojasnjujejo, da je 20. stoletje izrazito drugačno. (Beri navedke na  straneh 241, 242.)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Niso samo vojne, lakote, potresi in kriminal tisto, kar bi bilo pomembno. Ali veste, da je znamenje, ki ga je napovedal Jezus, sestavljeno iz več delov?‘ Nato bi lahko dodal: ’Ni rekel, da bo en dogodek sam po sebi dokaz, da smo v ”poslednjih dneh“. Pomembno bo to, ko bo znamenje očitno nastopilo v vsej celovitosti, še posebej pa to, da se bo to dogajalo na celotni obli s pričetkom v letu, ki ga določa biblijska kronologija.‘ (Glej  strani 236-241, tudi strani 62-65.)

’Kako veste, da ne bo kaka prihodnja generacija še bolj ustrezala prerokbi, kot ta?‘

Odgovoriš lahko: ’To je zanimivo vprašanje, odgovor nanj pa osvetljuje dejstvo, da resnično živimo v ”poslednjih dneh“. Kako? Del znamenja pač, ki ga je napovedal Jezus, vključuje vojno med narodi in kraljestvi. Toda, kaj bi se zgodilo danes, če bi spolnitev znamenja zahtevala, da čakamo, da izbruhne še ena vsesplošna vojna med supersilama? Takšna vojna bi zapustila komaj kaj živega, če sploh kaj. Tako lahko vidite, da Božji namen, ki govori, da bodo ljudje preživeli, kaže, da smo danes zelo blizu konca te stare stvarnosti.‘

Ali pa lahko rečeš: ’Primerjati svetovne dogodke s to prerokbo je enako, kot bi primerjali prstni odtis z lastnikovim. Dveh ljudi z enakim prstnim odtisom ni. Tako se tudi vzorec dogodkov, ki so se začeli leta 1914, ne bo ponovil v kakšni prihodnji generaciji.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Vse, kar sestavlja znamenje, se dogaja zdaj.‘ (2) ’Zagotovo si ne želimo, da bi bili podobni ljudem v Noetovih dneh. (Mat. 24:37-39)‘

’Mi konca že ne bomo dočakali.‘

Odgovoriš lahko: ’Verjamete pa, da bo Bog nekoč posegel, ali ne?‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Edini način, kako bi lahko kdorkoli izmed nas vedel, kdaj bo to, je, da bi nam Bog o tem dal kako informacijo. Jezus je jasno rekel, da noben človek ne ve ne dneva, ne ure. Toda opisal je vse podrobnosti, ki se bodo zgodile v času generacije, v kateri bi se to začelo.‘ (2) ’Opis obravnava dogodke, ki so za vas najbrž vsakdanji. (Če je možno, govori o podrobnostih znamenja in uporabljaj dejstva, ki so na razpolago na predhodnih straneh.)‘

’Ne delam si skrbi glede teh stvari; živim iz dneva v dan‘

Odgovoriš lahko: ’Zagotovo je dobro, da nismo preveč zaskrbljeni glede prihodnosti. Toda vsi poskušamo načrtovati svoje življenje tako, da bi zaščitili sebe in svoje najdražje. Stvaren načrt je gotovo praktičen. Biblija pokaže, da so pred nami čudovite stvari, in najpametneje je tako načrtovati, da bi se jih lahko okoristili. (Preg. 1:33; 2. Pet. 3:13)‘

’Ne razmišljam o tem slabem stanju; glede prihodnosti sem raje optimist!

Odgovoriš lahko: ’Zanimivo, Jezus je svojim sledilcem rekel, naj bodo v teh dneh optimistični. (Luka 21:28, 31)‘ Nato bi lahko dodal: ’Toda upoštevajte, da ne pravi, naj zapremo oči, da ne bi videli, kaj se dogaja po svetu, in naj bomo srečni. Pravi pa, da bo optimizem njegovih sledilcev na trdnih temeljih, ker bodo razumeli pomen svetovnih dogodkov in vedeli, kakšen bo izid.‘