Raj

Definicija: V grški Septuaginti so prevajalci povsem primerno rabili izraz ”raj“ (parádeisos) in s tem mislili na edenski vrt, kajti očitno je bil to ograjen park. Poleg poročila iz 1. Mojzesove daljnjo biblijsko besedilo govori o raju v tehle pomenih: (1) edenski vrt, (2) zemlja kot celota, ko bo v prihodnosti spremenjena, da bo takšna, kot je bil Eden (3) radostno duhovno stanje Božjih služabnikov na zemlji (4) stanje v nebesih, ki spominja na tisto v Edenu.

Ali tudi Nova zaveza govori o prihodnjem zemeljskem raju ali pa o njem govori le Stara zaveza?

Razdeliti Biblijo v dva dela in ocenjevati vrednost zapisanega na osnovi tega, ali beremo ”Staro“ ali ”Novo“ zavezo, ni svetopisemsko. V 2. Timoteju 3:16 je rečeno: ”Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti.“ Rimljanom 15:4 govori o predkrščanskih navdihnjenih Spisih in pravi: ”Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk.“ Če bi torej hoteli jasno odgovoriti na to vprašanje, bi morali upoštevati celotno Biblijo.

V 1. Mojzesovi 2:8 piše: ”Zasadi pa Gospod Bog vrt [”park“, Mo; ”raj“, Dy; ”parádeison“, LXX] v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka [Adama], ki ga je bil upodobil.“ Tam je bilo obilo različnega in čudovitega rastlinstva in živalstva. Jehova je blagoslovil prvi človeški par in mu rekel: ”Rodita in se množita ter napolnita zemljo; podvrzita si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!“ (1. Mojz. 1:28, EI) Božji prvotni namen, da bi celotna zemlja postala raj, naseljen z ljudmi, ki bi cenili in ubogali njegove zakone, ne bo ostal neizpolnjen. (Iza. 45:18; 55:10, 11) Zato je Jezus rekel: ”Blagor krotkim, ker oni bodo podedovali zemljo.“ Zaradi tega je tudi učil  svoje učence moliti: ”Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje. Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja, kakor v nebesih, tako na zemlji.“ (Mat. 5:5; 6:9, 10) V skladu s tem v Efežanom 1:9-11 piše, da je Božji namen, ”da vse zedini pod eno glavo v Kristusu, kar je na nebesih in kar je na zemlji.“ Pismo Hebrejcem 2:5 omenja ’prihodnji svet‘. Razodetje 5:10 omenja tiste, ki bodo kot dediči s Kristusom ’kraljevali na zemlji‘. Razodetje 21:1-5 in 22:1, 2 dodaja navdušujoč opis stanja na ’novi zemlji‘, ki spominja na prvotni raj v Edenu skupaj z drevesom življenja. (1. Mojz. 2:9)

Jezus Kristus je tudi uporabil grški izraz parádeisos, ko je omenil prihodnji zemeljski raj. ”Jezus mu [razbojniku, ki je bil pribit poleg njega in je izrazil vero v Jezusovo prihajajočo oblast] reče: Resnično ti povem danes, boš z menoj v raju.“ (Luka 23:43, NW)

Kako lahko za trdno vemo, kaj je Jezus mislil z rajem, o katerem je govoril razbojniku v Luku 23:43?

Ali je bilo to samo začasno bivališče ’pravičnih rajnih duš‘, del hada?

Od kod izvira takšno mišljenje? New International Dictionary of New Testament Theology navaja: ”Ko se vrine grški nauk o neumrljivosti duše, postane raj vmesno prebivališče pravičnih.“ (Grand Rapids, Mich., 1976, urednik Colin Brown, Zv. 2, str. 761) Ali je bilo to nebiblijsko mišljenje na splošno razširjeno med Judi tudi v času, ko je bil Jezus na zemlji? Hastingsov Dictionary of the Bible meni, da je to komajda mogoče. (Edinburgh 1905, Zv. III, str. 669, 670)

Četudi bi bilo takšno mišljenje med Judi prvega stoletja na splošno razširjeno, ali bi ga Jezus podpiral s svojo obljubo skesanemu razbojniku? Jezus je strogo obsodil judovske farizeje in pismarje zaradi njihovih izročil, ki so bila v nasprotju z Božjo besedo. (Mat. 15:3-9; glej tudi glavni naslov ”Duša“.)

 Tudi Jezus je šel v had, ko je umrl, kakor je razvidno iz Apostolskih del 2:30, 31. (Apostol Peter se je tukaj skliceval na Psalm 16:10 in pri tem navedel had kot enakovreden izraz za šeol.) Toda Biblija nikjer ne navaja, da bi šeol/had ali katerikoli njun del bil raj, ki prinaša človeku radost. Razen tega pa v Propovedniku 9:5, 10 piše, da tisti, ki so tam, ”ničesar ne vedo“.

Ali so z rajem iz Luka 23:43 mišljena nebesa ali kakšen njihov del?

V Bibliji ne piše, da sta Jezus in razbojnik istega dne, ko mu je Jezus govoril, odšla v nebesa. Jezus je napovedal, da ga bodo ubili, vstal bo pa šele tretji dan. (Luka 9:22) V teh treh dneh ni bil v nebesih, kajti po svojem vstajenju je rekel Mariji Magdaleni: ”Nisem [še] šel gori k Očetu.“ (Jan. 20:17) Šele 40 dni po vstajenju so ga njegovi učenci videli, kako se je dvignil z zemlje in izginil izpred njihovih oči, ko se je dvignil v nebesa. (Ap. dela 1:3, 6-11)

Razbojnik ni niti pozneje izpolnil zahtev za vstop v nebesa. Ni bil ’ponovno rojen‘ — ni bil namreč niti krščen v vodi niti maziljen z Božjim duhom. Sveti duh je bil izlit na Jezusove učence šele 50 dni po razbojnikovi smrti. (Jan. 3:3, 5; Ap. dela 2:1-4) Jezus je s tistimi, ’ki so vztrajali z njim‘, sklenil zavezo za nebeško kraljestvo na dan svoje smrti. O razbojniku pa ni takšnega zapisa zvestobe in tudi ni bil vključen v novo zavezo. (Luka 22:28-30)

Kaj kaže na to, da je ta raj zemeljski?

Hebrejski spisi niso nikoli navajali zvestih Judov, da bi pričakovali nagrado nebeškega življenja. Kazali so na obnovitev raja tukaj, na zemlji. V Danielu 7:13, 14 je napovedano, da ko bo ”gospostvo in slava in kraljestvo“ dano Mesiju, mu bodo služila ”vsa ljudstva, narodi in jeziki“. Ti podložniki Kraljestva bodo živeli tukaj, na zemlji. Z besedami, ki jih je razbojnik namenil Jezusu, je očitno izrazil svoje upanje, da se ga bo Jezus spomnil, ko bo prišel ta čas.

 Kako naj bi potem Jezus bil z razbojnikom? S tem, da bi ga obudil od mrtvih in poskrbel za njegove telesne potrebe ter mu nudil možnost spoznati Jehovove zahteve za večno življenje in se jim prilagoditi. (Jan. 5:28, 29) Jezus je videl v razbojnikovem skesanem in spoštljivem odnosu osnovo, da ga vključi med milijone tistih, ki bodo vstali v zemeljsko življenje in dobili priložnost, da se izkažejo vredne večnega življenja v raju.

Kdaj bo razbojnik v raju?

Na razumevanje Luka 23:43 vpliva uporaba ločil, ki so jih postavili prevajalci. V prvotnem grškem biblijskem rokopisu niso uporabljali ločil. The Encyclopedia Americana (1956, Zv. XXIII, str. 16) navaja: ”V zgodnjih grških rokopisih in napisih ni opaziti nobenega poizkusa uporabe ločil.“ Šele v 9. stol. n.š. so začeli uporabljati ločila. Ali naj bi Luka 23:43 brali: ”Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raju“ ali pa ’Resnično ti pravim danes, boš z menoj v raju‘? Odločiti se je treba glede na Kristusov nauk in glede na preostale dele Biblije, ne pa glede na to, kam so stoletja za tem, ko je Jezus izrekel te besede, postavili vejico.

The Emphasised Bible, ki jo je prevedel J. B. Rotherham, se strinja s postavljanjem ločil v prevodu New World. V opombi pod črto za Luka 23:43 v nemškem prevodu Biblije prevajalec L. Reinhardt pravi: ”Ločilo, ki ga moramo tukaj nujno uporabiti, je [pri večini prevajalcev] brez dvoma napačno postavljeno in v nasprotju s celotnim načinom razmišljanja Kristusa in razbojnika. . . . [Kristus] zagotovo ni razumel raja kot pododdelek sveta mrtvih ampak kot obnovljen zemeljski raj.“

Kdaj bo Jezus ’šel v svoje kraljestvo‘ in izpolnil obljubo svojega Očeta o vzpostavitvi zemeljskega raja? Knjiga Razodetje, ki je bila pisana 63 let po izjavi, zapisani v Luku 23:42, 43, kaže, da so bili ti dogodki še v prihodnosti. (Glej strani 62-65 pod ”Datumi“ in tudi glavni naslov ”Zadnji dnevi“.)