Rešitev

Definicija: Obvarovanje pred oziroma osvoboditev iz nevarnosti ali uničenja. To je lahko osvoboditev iz rok zatiralcev ali preganjalcev. Za vse prave kristjane je Jehova po svojem Sinu priskrbel osvoboditev iz sedanje pokvarjene stvarnosti, kakor tudi za rešitev iz suženjstva grehu in smrti. Za veliko množico zvestih Jehovovih služabnikov, ki živijo v ’poslednjih dneh‘, pomeni rešitev tudi preživetje velike stiske.

 Ali bo Bog Jehova v svoji veliki milosti končno rešil vse človeštvo?

Ali 2. Petrovo 3:9 kaže na vesoljno odrešitev? Tam piše: ”Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil [ne želi, da bi kdo bil uničen, TEV], temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.“ (EI) Božja milostljiva želja je, da bi se vsi Adamovi potomci spokorili, zato je milostno poskrbel za oprostitev grehov vsem tistim, ki se pokesajo. Nikogar pa ne sili, da sprejme to pripravo. (Primerjaj 5. Mojzesovo 30:15-20.) Mnogi jo odklanjajo. Podobni so utapljajočemu se človeku, ki odriva rešilni pas, s katerim mu hoče kdo pomagati. Upoštevati moramo, da alternativa kesanju ni večni peklenski ogenj. Kot pokaže 2. Petrovo 3:9 bodo tisti, ki se ne pokesajo, ’pogubljeni‘ ali pokončani. Vrstica 7 tudi pokaže, da bodo ’pogubljeni brezbožni ljudje‘. Nobenega namiga na vsesplošno odrešitev ni. (Glej tudi glavni naslov ”Pekel“.)

Ali 1. Korinčanom 15:22 dokazuje, da bo na koncu vse človeštvo odrešeno? Tam piše: ”Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.“ (EI) Iz sobesedila je razvidno, da beseda teče o vstajenju. Kdo bo vstal? Vsi, katerih smrt je posledica Adamovega greha (glej 21. vrstico) in ki niso tudi osebno zagrešili zavestnih prestopkov, opisanih v Hebrejcem 10:26-29. Kot je bil Jezus obujen iz hada (Ap. dela 2:31), tako bodo tudi vsi ostali, ki so v hadu, ’oživeli‘ ob vstajenju. (Raz. 1:18; 20:13) Ali pa bodo vsi tudi za večno odrešeni? Dobili bodo to priložnost, toda vsi se je ne bodo okoristili, kot je to prikazano v Janezu 5:28, 29, kjer piše, da bodo ’vstali na sodbo‘.

Kaj pa navedki, kakršen je v Titu 2:11, ki omenja ’zveličanje za vse ljudi‘ (EI)? Drugi navedki, kot so Janez 12:32, Rimljanom 5:18 in 1. Timoteju 2:3, 4, izražajo v RS, KJ, NE, TEV itn. podobno misel. Grški izrazi, ki se v teh stavkih prevajajo z ”vse“ in ”vsakdo“, so le skloni besede pas. Kot pokaže Vinov Expository Dictionary of  New Testament Words (London 1962, Zv. I, str. 46) beseda pas lahko pomeni tudi ”vsakovrsten ali različen“. Tako bi se lahko v zgornjih vrstah namesto besede ”vse“ zapisal ”vsakovrstne“ ali ”vseh vrst“, kot je to zapisano v prevodu NW. Kateri izraz je pravilen — ”vse“ ali ”vseh vrst“? Kateri izraz pa je v skladu z ostalo Biblijo? Zadnji. Razmisli: Apostolska dela 10:34, 35; Razodetje 7:9, 10; 2. Tesaloničanom 1:9. (Upoštevaj: Nekateri drugi prevajalci so tudi razumeli pravi pomen te grške besede, kar kažejo njihovi prevodi Mateja 5:11 — ”vseh vrst“, RS, TEV; ”vsakovrstne“, NE; ”vsake vrste“, KJ.)

Ali kje natančno piše, da nekateri ne bodo nikoli odrešeni?

2. Tes. 1:9, EI: ”Gospod jih bo obsodil na večno pogubljenje, stran od veličastva svojega obličja in svoje slave.“ (Kurziv naš.)

Raz. 21:8, EI: ”Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt.“

Mat. 7:13, 14: ”Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.“

Ali velja pravilo: Enkrat odrešen, za vedno odrešen?

Juda 5: ”Spomniti pa vas hočem, čeprav zdaj vse to že veste, da je Gospod, ko je rešil ljudstvo iz dežele Egiptovske, pozneje pogubil tiste, ki niso verovali.“ (Kurziv naš.)

Mat. 24:13: ”Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan.“ (Končna rešitev torej ni določena v trenutku, ko človek začne verovati v Jezusa.)

Fil. 2:12, EI: ”Potemtakem, moji dragi, kakor ste bili zmeraj poslušni, in to ne le takrat, kadar sem bil med vami, ampak še veliko bolj zdaj, ko sem odsoten, delajte  s strahom in trepetom za svoje zveličanje.“ (To je bilo naslovljeno na ’svete‘ v Filipih, kot je navedeno v Filipljanom 1:1. Pavel jih je svaril, naj ne bodo preveč samozavestni, ampak naj spoznajo, da njihova končna rešitev še ni zagotovljena.)

Heb. 10:26, 27, EI: ”Če namreč premišljeno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena daritev več, ampak strašno čakanje na sodbo in maščevalni ogenj, ki bo razdejal nasprotnike.“ (Biblija se torej ne strinja z zamislijo, da bo odrešeni tudi ostal tak, ne glede na to, kaj je zagrešil za tem. To spodbuja k nezvestobi. Glej tudi Hebrejcem 6:4-6, kjer pokaže, da lahko celo tisti, ki je maziljen s svetim duhom, zapravi rešitev.)

Ali je potrebno za rešitev kaj več kot vera?

Efež. 2:8, 9: ”Kajti iz milosti [nezaslužene dobrote, NW] ste rešeni po veri, in to ni iz vas, dar Božji je to; ne iz del, da se nihče ne hvali.“ (Celotna priprava za rešitev je izraz Božje nezaslužene dobrote. Nobeden izmed Adamovih potomcev se ne more rešiti sam, pa naj bodo njegova dejanja še tako plemenita. Rešitev je Božji dar tistim, ki verujejo v vrednost odkupne žrtve od greha po njegovem Sinu.)

Heb. 5:9: ”Tako je postal [Jezus] popoln in večnega zveličanja ustanovitelj njim vsem, ki so mu poslušni.“ (Kurziv naš.) (Ali je to v nasprotju s trditvijo, da so kristjani ”rešeni po veri“? Sploh ne. Poslušnost v resnici izpričuje iskrenost njihove vere.)

Jak. 2:14, 26: ”Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? more li ga ta vera rešiti? Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.“ (Človek si rešitve ne prisluži s svojimi deli. Toda kdor ima iskreno vero, bo imel z njo tudi dela — dela poslušnosti do Božjih in Kristusovih zapovedi, dela, ki kažejo njegovo vero in ljubezen. Brez takšnih del je njegova vera mrtva.)

 Ap. dela 16:30, 31: ”Gospoda, kaj mi je treba storiti, da se zveličam? Ona [Pavel in Sila] pa rečeta: Veruj v Gospoda Jezusa, in zveličal se boš ti in hiša tvoja.“ (Če bi tisti človek in njegovi domači zares verovali, ali mar ne bi ravnali v skladu s svojim verovanjem? Zagotovo bi.)

Če kdo reče:

’Jaz sem odrešen‘

Odgovoriš lahko: ’To pa rad slišim, kajti zdaj vem, da verujete v Jezusa Kristusa. Delo, v katerem sodelujem, je ena izmed Jezusovih nalog, ki jih je dal svojim sledilcem, da namreč oznanjajo ustanovitev njegovega Kraljestva. (Mat. 24:14)‘ Nato bi lahko dodal: ’(1) Kaj je to Kraljestvo? Kaj bo njegov prihod pomenil za svet? (Dan. 2:44)‘ (2) ’Kakšno stanje bo tukaj na zemlji pod to nebeško vladavino? (Ps. 37:11; Raz. 21:3, 4)‘

Ali pa lahko rečeš: ’Potem gotovo cenite to, kar je apostol Peter rekel tukaj, v Apostolskih delih 4:12, ali ne? . . . Ali ste se kdaj spraševali, kdo nam je dal Jezusovo ime, da bi vanj verovali?‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Jezus nam to pove. (Jan. 17:3)‘ (2) ’Upoštevajte, da je Jezus rekel, da je razodel ime svojega Očeta. (Jan. 17:6) Kakšno je njegovo osebno ime? Na kaj nas to spominja? (2. Mojz. 3:15; 34:5-7)‘

’Ali ste vi odrešeni?‘

Odgovoriš lahko: ’Za zdaj sem. Tako pravim, ker vem, da Biblija svetuje, naj ne bomo preveč samozavestni glede svojega položaja. Ali poznate te besede? (1. Kor. 10:12)‘ Nato bi lahko dodal: ’Zakaj je tako? Tistim, ki so bili ponovno rojeni in so upali na nebeško življenje (Heb. 3:1), je apostol Pavel pisal . . . (Heb. 3:12-14). Z vedno večjim spoznanjem Božje besede si krepimo vero.‘

Ali pa lahko rečeš: ’Na to lahko odgovorim z da. Toda ali veste, da Biblija ne govori le o eni odrešitvi? Ali ste kdaj razmišljali o pomenu Razodetja 7:9, 10, 14? . . .  Ljudje, ki bodo odrešeni v prihajajoči veliki stiski, bodo živeli prav tukaj, na zemlji. (Mat. 5:5)‘

’Ali sprejemate Jezusa kot svojega osebnega odrešenika?‘

Glej stran 131, pod naslovom ”Jezus Kristus“.

’Pravite, da jih bo samo 144 000 odrešenih‘

Odgovoriš lahko: ’Veseli me, da ste to omenili, zato vam lahko sedaj povem, kaj zares verujemo. Rešitev je na voljo vsem, ki bodo zares verovali v Božjo pripravo po Jezusu. Toda Biblija nam pravi, da bodo samo 144 000 šli v nebesa, da bi bili s Kristusom. Ali ste kdaj to prebrali v Bibliji? . . . To je navedeno tukaj v Razodetju 14:1, 3.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Kaj bodo delali v nebesih? (Raz. 20:6)‘ (2) ’Očitno bodo nekomu vladali. Kaj mislite, komu? . . . (Mat. 5:5; 6:10)‘