Religija

Definicija: Oblika bogočastja. Skupek verskega obnašanja, verovanja in navad; te so lahko osebne ali pa jih določa kaka organizacija. Ponavadi religija vključuje vero v Boga ali v številne bogove; ali pa časti ljudi, predmete, želje ali sile. Veliko religij je osnovanih na človekovem opazovanju narave; obstaja tudi razodeta religija. Religije delimo na pravo in krive.

Zakaj je toliko religij?

Iz nedavno napravljene razpredelnice je razvidno, da je dobrih 10 glavnih religij in nekako 10 000 sekt. Od teh jih je kakih 6000 v Afriki, 1200 v Ameriki in na stotine v drugih dežalah.

 Marsikaj je vplivalo na razvoj novih religioznih skupin. Nekateri pravijo, da vse te različne religije na različne načine predstavljajo versko resnico. Toda primerjanje njihovih naukov in navad z Biblijo dokazuje, da do različnosti religij pride zaradi tega, ker ljudje sledijo človeku, namesto da bi poslušali Boga. Potrebno je omeniti, da nauki, ki so skupni vsem tem religijam, se pa razlikujejo od Biblije, v večji meri izvirajo iz starodavnega Babilona. (Glej strani 384, 385 pod naslovom ”Veliki Babilon“.)

Kdo je pobudnik takšne religiozne zmešnjave? Biblija imenuje Satana Hudiča ”bog tega sveta“. (2. Kor. 4:4) Svari nas, da to ”kar žrtvujejo pogani, . . . žrtvujejo zlim duhovom in ne Bogu“. (1. Kor. 10:20) Torej je zelo pomembno, da zagotovo vemo, ali res častimo pravega Boga, Stvarnika nebes in zemlje, ter — ali mu je naše bogočastje všeč!

Ali so vse religije sprejemljive za Boga?

Sodn. 10:6, 7: ”Izraelovi sinovi so še dalje delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih [Jehovovih, NW], in služili so Baalom in Astartam in bogovom Sircev in bogovom Sidoncev in bogovom Moabcev in bogovom sinov Amonovih in bogovom Filistejcev, Gospoda [Jehova, NW] pa so zapustili ter mu niso služili. Tedaj se je vnela jeza Gospodova zoper Izraela.“ (Če kdo časti kako stvar ali osebo namesto pravega Boga, Stvarnika nebes in zemlje, je pač jasno, da njegovo bogočastje za Jehova ni sprejemljivo.)

Mar. 7:6, 7: ”On [Jezus] pa jim [judovskim pismarjem in farizejem] reče: Dobro je prorokoval Izaija o vas hinavcih, kakor je pisano: ’To ljudstvo me z ustnicami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene; ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške‘.“ (Ne glede na to, koga kaka skupina, kot sama trdi, časti — če se drži človeških naukov, namesto navdihnjene Božje besede, je njeno bogočastje ničevo.)

 Rim. 10:2, 3, EI: ”Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju. Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili božji pravičnosti.“ (Ljudje morda imajo Božjo napisano besedo, ne poznajo pa točno njene vsebine, ker niso bili pravilno poučeni. Morda mislijo, da so goreči za Boga, toda ne delajo tega, kar on zahteva. Zato njihovo čaščenje Bogu ne bo ugajalo, ali ne?)

Ali je res, da je v vseh verah nekaj dobrega?

Večina ver uči, da človek ne bi smel lagati, krasti in podobno. Toda, ali je to dovolj? Ali bi hotel spiti kozarec zastrupljene vode, ker ti je nekdo zagotovil, da je večina tega, kar piješ, vendarle voda?

2. Kor. 11:14, 15: ”In ni čuda, zakaj sam satan se izpreminja v angela svetlobe. Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti.“ (Opozorilo torej, da ni videti vse, kar izvira od Satana, ostudno. Ena izmed njegovih glavnih metod za zapeljevanje človeštva so raznovrstne krive vere in nekaterim od njih je nadel videz pravičnosti.)

2. Tim. 3:2, 5: ”Ljudje . . . sicer hranijo podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili; in teh se ogiblji.“ (Biblija svari, naj se ogibamo takih, ki kažejo zunanji videz ljubezni do Boga, ne živijo pa po Božji besedi.)

Ali je prav, če zapustimo religijo svojih staršev?

Če je to, kar so nas starši učili, zares iz Biblije, bi se morali tega držati. Tudi če spoznamo, da verske navade in verovanja naših staršev niso v skladu z Božjo besedo, zaslužijo spoštovanje. Toda kaj, če si spoznal, da je kaka navada tvojih staršev škodljiva za zdravje in bi ti lahko skrajšala življenje? Ali bi jih posnemal in spodbujal svoje otroke, naj delajo isto, ali pa bi jim s spoštovanjem povedal, kar si v zvezi s tem odkril? Podobno tudi spoznanje biblijske resnice prinaša odgovornosti. Če je le možno, je treba s člani družine deliti, kar smo spoznali.  Odločiti se moramo: Ali zares ljubimo Boga? Ali zares želimo poslušati Božjega Sina? To morda zahteva, da zapustimo vero svojih staršev in se oprimemo pravega bogočastja. Zagotovo ne bi bilo primerno, da bi bila naša predanost staršem večja od ljubezni do Boga in Kristusa, ali ne? Jezus je rekel: ”Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden.“ (Mat. 10:37, EI)

Joz. 24:14: ”Zato se bojte zdaj Gospoda ter mu služite s popolno vdanostjo in v resnici, in odpravite bogove, ki so jim služili vaši očetje za velereko in v Egiptu, in služite Gospodu!“ (To je pomenilo, opustiti vero staršev, mar ne? Da bi bilo njihovo služenje Jehovu sprejemljivo, so morali odstraniti vse podobe, ki so jih uporabljali v tej veri, in iz svojih src odstraniti vsakršno željo po teh stvareh.)

1. Pet. 1:18, 19, EI: ”Saj veste, da vas iz vašega brezplodnega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak predragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta.“ (Torej so se prvi kristjani odvrnili od izročil svojih očetov, ki jim ne bi mogla nikoli dati večnega življenja. Hvaležnost za Kristusovo žrtev jih je navedla, da so se znebili vseh stvari, zaradi katerih bi bilo njihovo življenje jalovo, brez pravega pomena, ker ne bi častili Boga. Ali naj ne bi tudi mi imeli enakega stališča?)

Kakšno je biblijsko gledišče o medverstvu?

Kako je Jezus gledal na verske voditelje, ki so se pretvarjali, da so pravični, toda niso spoštovali Boga? ”Jezus jim je odvrnil: ’Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel k vam. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. . . . Hudiča imate za očeta in njegove želje hočete spolnjevati. On od začetka ubija ljudi in nikoli ni vztrajal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži. Jaz pa govorim resnico, zato mi ne verjamete. . . . Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga.‘“ (Jan. 8:42-47, EI)

 Ali bi njegovi služabniki bili lojalni Bogu in njegovim pravičnim merilom, če bi se priključili verskemu bratstvu tistih, ki delajo, kar Bog obsoja, ali pa so do takšnih dejanj prizanesljivi? ”Ne družite se s takim, ki se ima za brata, pa je nečistnik ali lakomnik ali malikovalec ali obrekljivec ali pijanec ali ropar. S takim niti ne jejte skupaj! . . . Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne mehkužneži ne hotníki moških ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči božjega kraljestva.“ (1. Kor. 5:11, EI; 6:9, 10, EI) ”Kdorkoli hoče biti prijatelj sveta, se izkaže, da je sovražnik Boga.“ (Jak. 4:4, EI) ”Kateri ljubite Gospoda [Jehova, NW], sovražite hudo! On hrani duše svojih.“ (Ps. 97:10)

2. Kor. 6:14-17: ”Ne vlecite tujega jarma z neverniki. Kako se namreč druži pravica s krivico? ali kakšno tovarištvo ima svetlost s temo? Kakšno pa soglasje Kristusa z Belijalom? ali kakšen delež ima vernik z nevernikom? A kakšna je zveza templja Božjega z maliki? . . . Zato odidite izmed njih in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikujte, in jaz vas sprejmem.“

Raz. 18:4, 5, EI: ”Nato sem z neba zaslišal drug glas, ki je rekel: ’Pojdi stran od njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove šibe! Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic.‘“ (Za podrobnosti glej glavni naslov ”Veliki Babilon“.)

 Ali je potrebna pripadnost organizirani religiji?

Večina verskih organizacij je znana po slabih sadovih. Slabost ni v organiziranosti kot takšni. Napačno je to, da mnoge pospešujejo takšne oblike čaščenja, ki so osnovane na krivih naukih in so v glavnem obrednega značaja, namesto da bi poskrbele za pravo duhovno vodstvo. Zlorabili so jih za nadzor nad ljudmi zaradi sebičnih ciljev, preveč so se posvečali zbiranju denarja in bogatemu okraševanju svojih hramov, namesto duhovnim vrednotam, njihovi člani pa so često hinavski. Očitno noben  pravicoljuben človek ne bi želel pripadati taki organizaciji. Prava vera pa je vsemu temu osvežilno nasprotje. Vendar pa mora biti, če želi spolniti biblijske zahteve, organizirana.

Heb. 10:24, 25, EI: ”Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.“ (Da bi lahko ubogali to svetopisemsko zapoved, so potrebni krščanski sestanki, ki bi jih lahko redno obiskovali. Takšna priprava spodbuja, da svojo ljubezen usmerimo na druge, in ne skrbimo le za sebe.)

1. Kor. 1:10, EI: ”Bratje, kljub temu vas opominjam v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa: v govorjenju bodite vsi enih misli in naj ne bo med vami razprtij! Med seboj bodite povezani v istem duhu in istem mišljenju.“ (Takšna enotnost bi ne bila nikoli dosegljiva, če se ljudje ne bi sestajali in se hranili z istim duhovnim programom in če ne bi spoštovali zastopstva, po katerem je poskrbljeno za takšno vodstvo. Glej tudi Janez 17:20, 21.)

1. Pet. 2:17: ”Bratovščino ljubite!“ (Ali velja to samo za tiste, ki se morda shajajo k bogočastju v privatnih domovih? Nikakor ne; to je mednarodna bratovščina, kot je prikazano v Galačanom 2:8, 9 in 1. Korinčanom 16:19.)

Mat. 24:14: ”Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.“ (Da bi vsi narodi lahko slišali to dobro vest, mora biti oznanjevanje organizirano in ustrezno nadzorovano. Ljubezen do Boga in do bližnjih je povzročila, da se ljudje povsod po svetu združeno trudijo opravljati to delo.)

Glej tudi glavni naslov ”Organizacija“.

 Ali je ljubezen do bližnjega pomembna?

Brez dvoma je takšna ljubezen pomembna. (Rim. 13:8-10) Toda biti kristjan pomeni več kot samo biti prijazen. Jezus je rekel, da bodo njegovi pravi učenci še posebej prepoznavni po medsebojni ljubezni. (Jan. 13:35)  Pomembnost tega Biblija stalno poudarja. (Gal. 6:10; 1. Pet. 4:8; 1. Jan. 3:14, 16, 17) Vendar je Jezus pokazal, da je še pomembnejša ljubezen do Boga, kar se kaže v poslušnosti do njegovih zapovedi. (Mat. 22:35-38; 1. Jan. 5:3) Da bi imeli takšno ljubezen, moramo proučevati in se držati Božje besede ter se v bogočastju družiti z Božjimi služabniki.

Ali je zares pomembno imeti oseben odnos z Bogom?

Zagotovo je. Osebnega odnosa ne zagotavlja zgolj formalna prisotnost pri verskih obredih. Biti pa moramo previdni. Zakaj? V prvem stoletju so bili ljudje, ki so mislili, da imajo dober odnos z Bogom, Jezus pa jim je pokazal, da so v veliki zmoti. (Jan. 8:41-44) Apostol Pavel je pisal o ljudeh, ki so bili očitno goreči v svoji veri in so nedvomno mislili, da so v dobrem odnosu z Bogom. Niso vedeli, kaj je res potrebno, da bi jih Bog priznal. (Rim. 10:2-4)

Ali bi lahko bili v dobrem osebnem odnosu z Bogom, če bi se bolj malo menili za njegove zapovedi? Ena izmed zapovedi namreč pravi, naj se redno sestajamo s soverniki. (Heb. 10:24, 25)

 Ali je dovolj, če sami beremo Biblijo?

Res je, da se mnogi zelo veliko naučijo, čeprav sami berejo Biblijo. Če je njihov motiv spoznati resnico o Bogu in njegovih namenih, potem je to zelo priporočljivo. (Ap. dela 17:11) Toda če smo pošteni do sebe, ali brez pomoči zares popolnoma razumemo pomen prebranega? Biblija pripoveduje o človeku, ki je imel zelo pomemben položaj, vseeno pa je bil dovolj ponižen, da je priznal, da potrebuje pomoč pri razumevanju biblijske prerokbe. Pomagal pa mu je član krščanske skupščine. (Ap. dela 8:26-38; primerjaj druge navedbe o Filipu v Apostolskih delih 6:1-6; 8:5-17.)

Če nekdo bere Biblijo pa ne živi po njej, mu seveda kaj malo koristi. Če pa veruje vanjo in v skladu z njo ravna,  se bo družil z Božjimi služabniki na rednih skupščinskih sestankih. (Heb. 10:24, 25) Prav tako se jim bo tudi pridružil pri oznanjevanju ’dobre vesti‘. (1. Kor. 9:16; Mar. 13:10; Mat. 28:19, 20)

  Kako vedeti, katera vera je prava?

(1) Na čem temeljijo njeni nauki? Ali so od Boga ali pa v glavnem od ljudi? (2. Tim. 3:16; Mar. 7:7) Vprašaj na primer: ’Kje Biblija uči, da je Bog troedin? Kje piše, da je človekova duša nesmrtna?‘

(2) Razmisli, če razodeva Božje ime. Jezus je rekel v molitvi Bogu: ”Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.“ (Jan. 17:6) Izjavil je: ”Moli Gospoda [časti Jehova, NW], Boga svojega, in njemu samemu služi.“ (Mat. 4:10) Ali vaša vera uči, da je treba ’častiti Jehova‘? Ali si spoznal osebnost, ki nosi to ime — njegove namene, dela, lastnosti — tako da čutiš, da se mu lahko z zaupanjem bližaš?

(3) Ali kaže pravo vero v Jezusa Kristusa? To pomeni ceniti vrednost žrtve Jezusovega človeškega življenja in njegov sedanji položaj nebeškega Kralja. (Jan. 3:36; Ps. 2:6-8) Takšno cenjenje se kaže v poslušnosti Jezusu — z gorečim sodelovanjem v delu, ki ga je poveril svojim sledilcem. Prava religija se odlikuje po takšni veri, ki jo spremljajo dela. (Jak. 2:26)

(4) Ali je v glavnem obredna, formalna ali pa je to način življenja? Bog strogo zavrača religijo, ki je samo formalna. (Iza. 1:15-17) Prava vera se drži biblijskih meril o morali in čistem jeziku in se ne prilagaja trenutni smeri v družbi. (1. Kor. 5:9-13; Efež. 5:3-5) Njeni člani v svojem življenju odsevajo sadove Božjega duha. (Gal. 5:22, 23) Tiste, ki se oklepajo pravega bogočastja, prepoznamo po iskrenem prizadevanju, da bi vedno upoštevali Božja merila, ne samo tam, kjer se sestajajo, ampak tudi v okviru družine, pri posvetnem delu, v šoli in pri rekreaciji.

(5) Ali se njeni člani zares ljubijo? Jezus je rekel: ”Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste ljubili  drug drugega.“ (Jan. 13:35, EI) Takšna ljubezen prerašča rasne, socialne in narodnostne meje, in povezuje v iskreno bratstvo. Ta ljubezen je tako močna, da se ravno zaradi nje razlikujejo od ostalih ljudi. Kdo pa toliko ljubi svoje krščanske brate v drugih deželah, da noče vzeti orožja in jih pobijati, ko gredo narodi v vojno? Prvi kristjani so storili prav to.

(6) Ali je res ločena od sveta? Jezus Kristus je rekel, da njegovi pravi sledilci ne bodo ”od sveta“. (Jan. 15:19) Če hočemo Boga častiti tako, kot on želi, moramo ostati ’neomadeževani od sveta‘. (Jak. 1:27) Ali se lahko to reče za tiste duhovnike in vernike, ki so vključeni v politiko in katerih življenje se predvsem vrti okoli gmotnih dobrin in mesenih želja? (1. Jan. 2:15-17)

(7) Ali njeni člani aktivno oznanjujejo Božje kraljestvo? Jezus je napovedal: ”Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.“ (Mat. 24:14) Katera vera zares oznanjuje Božje kraljestvo kot upanje za človeštvo in spodbuja ljudi, naj ne pričakujejo od človeških vladavin, da bodo rešile njihove probleme? Ali vas je vaša vera usposobila za sodelovanje v tej aktivnosti in za opravljanje tega dela od hiše do hiše, kakor je Jezus učil delati apostole? (Mat. 10:7, 11-13; Ap. dela 5:42; 20:20)

Ali Jehovove priče verujejo, da je edino njihova vera prava?

Glej strani 115, 116 pod ”Jehovove priče“.

Zakaj nekateri verujejo drugi pa ne?

Glej glavni naslov ”Vera“.

Če kdo reče:

’Ne zanimam se za religijo‘

Odgovoriš lahko: ’To me ne preseneča. Mnogi tako mislijo. Ali vas lahko vprašam, če ste od nekdaj takšnega  mišljenja?‘ Nato bi lahko dodal: ’Name je naredila velik vtis ugotovitev, da skoraj vsi pomembni nauki, ki jih danes učijo v cerkvah, niso osnovani na Bibliji. (Lahko uporabiš gradivo, zapisano na straneh 115, 116 pod naslovom ”Jehovove priče“ s posebnim poudarkom na Kraljestvo. Za primerjavo povej, kaj verujejo Jehovove priče; glej strani 111, 112.)‘

Glej tudi strani 16, 17.

’V religiji je preveč hinavščine‘

Odgovoriš lahko: ’Strinjam se. Mnogi oznanjajo eno, živijo pa drugače. Toda povejte mi, kaj mislite o Bibliji? (Ps. 19:7-10)‘

’Pošteno živim, do drugih sem dober, zame je to vsa religija‘

Odgovoriš lahko: ’Ker ste rekli, da živite pošteno, se očitno življenja tudi veselite, je tako? . . . Ali bi želeli živeti pod pogoji, opisanimi tukaj, v Razodetju 21:4? . . . Upoštevajte, kaj Janez 17:3 navaja kot potrebno, če želimo to doživeti!‘

Glej tudi  stran 276, 277.

’Ne zanima me organizirana religija. Mislim, da je pomemben le oseben odnos z Bogom‘

Odgovoriš lahko: ’To je pa zanimivo. Ali ste vedno tako mislili? . . . Ali ste bili kdaj v preteklosti povezani s kakšno versko skupino? . . . (Nato bi lahko uporabil gradivo na  straneh 275-278.)‘

’Ne strinjam se sicer ravno z vsem, kar uči moja cerkev, toda ne vidim potrebe, da bi jo menjal. Raje bi skušal izboljšati stvari v svoji cerkvi.‘

Odgovoriš lahko: ’Cenim, da ste to povedali. Gotovo pa se boste strinjali, da je za vse nas predvsem pomembno to,  ali smo po volji Bogu?‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Bog je v Razodetju 18:4, 5 povedal nekaj zelo resnega, o čemer naj bi razmislili. . . . Čeprav sami morda ne ravnamo napačno, pa Biblija pokaže, da smo sokrivi, če samo podpiramo te organizacije. (Glej tudi glavni naslov ”Veliki Babilon“.)‘ (2) (Uporabiš lahko tudi gradivo na  straneh 278, 279.) (3) ’Bog išče ljudi, ki ljubijo resnico, in jih združuje v enotnem bogočastju. (Jan. 4:23, 24)‘

’Vse religije so dobre; vi imate svojo in jaz svojo‘

Odgovoriš lahko: ’Očitno ste toleranten človek. Prav gotovo pa boste priznali, da vsi potrebujemo vodstvo, ki ga daje Božja beseda, in zaradi tega tudi imate svojo religijo, ali ni tako?‘ Nato bi lahko dodal: ’Tukaj, v Mateju 7:13, 14, Biblija daje nekaj zelo dragocenih navodil, ki jih zajemajo Jezusove besede. (Beri.) . . . Zakaj bi lahko bilo tako?‘

Glej tudi  strani 272, 273.

’Sploh ni pomembno, kateri cerkvi pripadaš, da le veruješ v Jezusa‘

Odgovoriš lahko: ’O tem ni dvoma, vera v Jezusa je pomembna. Po mojem s tem tudi mislite, da je treba sprejeti prav vse, kar je on učil. Gotovo ste opazili, kot sem opazil tudi jaz, da mnogi, ki pravijo, da so kristjani, v resnici ne živijo po tem, kar to ime predstavlja.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’Upoštevajte, kaj je rekel Jezus v Mateju 7:21-23.‘ (2) ’Čudovita prihodnost čaka vse tiste, ki hočejo dognati Božjo voljo in se po njej tudi ravnati. (Ps. 37:10, 11; Raz. 21:4)‘

’Zakaj mislite, da je samo ena religija prava?‘

Odgovoriš lahko: ’Brez dvoma so v vsaki religiji iskreni ljudje. Zares pomembno je pa vendarle to, kar pravi Božja beseda. O koliko pravih verah govori? Poglejte, kaj je napisano tukaj, v Efežanom 4:4, 5.‘ Nato bi lahko dodal:  (1) ’To je v skladu s tem, kar govorijo drugi biblijski stavki. (Mat. 7:13, 14, 21; Jan. 10:16; 17:20, 21)‘ (2) ’Torej je pred nami izziv, da najdemo to religijo. Kako lahko to naredimo? (Uporabiš lahko gradivo na  straneh 278, 279.)‘ (3) (Glej tudi, kaj piše na straneh 111, 112 pod naslovom ”Jehovove priče“.)

’Berem Biblijo in prosim Boga, da bi jo razumel‘

Odgovoriš lahko: ’Ali ste morda že celo prebrali?‘ Nato bi lahko dodal: ’Ko jo boste brali, boste v Mateju 28:19, 20 našli nekaj zelo zanimivega. . . . To je pomembno zato, ker pokaže, da Kristus po ljudeh pomaga drugim razumeti, kaj pomeni biti pravi kristjan. V skladu s tem Jehovove priče rade obiščejo ljudi na njihovih domovih in kako uro vsak teden z njimi brezplačno razpravljajo o Bibliji. Ali vam lahko v parih minutah prikažem, kako to delamo?‘

Glej tudi  stran 277.

’Mislim, da je religija osebna stvar‘

Odgovoriš lahko: ’To je danes splošno mnenje. Če pa ljudje zares niso zainteresirani za biblijsko vest, gremo pač drugam. Toda ali veste, da sem prišel k vam zato, ker je Jezus zapovedal, naj tako delamo? . . . (Mat. 24:14; 28:19, 20; 10:40)‘