Sabat

Definicija: Beseda je vzeta iz hebrejske shaváth in pomeni ”počitek, ustavitev, prenehanje“. Sabatni sistem, ki ga je določal Mojzesov zakon, je vključeval tedenski sabatni dan, številne dodatno določene dni skozi vso leto, sedmo in petdeseto leto. Tedenski sabatni dan pri Judih, sedmi dan po njihovem koledarju, se začne s sončnim zahodom v petek in traja do sončnega zahoda v soboto. Mnogi kristjani imajo po tradiciji nedeljo za dan počitka in za bogočastje, drugi so zvesti dnevu, ki ga določa židovski koledar.

 Ali morajo kristjani držati tedenski sabatni dan?

2. Mojz. 31:16, 17, EI: ”Zato naj praznujejo Izraelovi sinovi soboto s počitkom od roda do roda kot večno zavezo. Med menoj in Izraelovimi sinovi naj bo to znamenje na veke.“ (Upoštevaj, da je bilo obhajanje sobote znamenje med Jehovom in Izraelom. Stvar bi ne bila enaka, če bi bil še kdorkoli drug obvezen držati sabat. Hebrejska beseda, ki je prevedena z ”večno“, je ‛ohlám in v osnovi pomeni časovno obdobje, ki je z vidika sedanjosti nedoločeno, nedogledno, vendar dolgo trajajoče. Pomeni lahko tudi večno, ni pa nujno. V 4. Mojzesovi 25:13 se ta ista hebrejska beseda uporablja za duhovništvo, ki pa se je kasneje, glede na Hebrejcem 7:12, končalo.)

Rim. 10:4: ”Konec postave je Kristus, da prejme pravičnost vsak, ki veruje.“ (Držanje sabata je spadalo v Postavo. Bog je uporabil Kristusa, da je pripeljal to Postavo do konca. Naš pravičen položaj pred Bogom zavisi od vere v Kristusa in ne od držanja tedenskega sabata.) (Tudi Galačanom 4:9-11, Efežanom 2:13-16.)

Kol. 2:13-16, EI: ”Odpustil nam je vse grehe in izbrisal zadolžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. . . . Naj vas potemtakem nihče ne obsoja zaradi jedi in pijače ali zaradi praznikov, mlajev in sobot [sabata, NW].“ (Če je bil kdo pod Mojzesovo postavo in so ga obsodili, da je oskrunil sabat, so ga po 2. Mojzesovi 31:14 in 4. Mojzesovi 15:32-35 vsi iz skupščine kamenjali do smrti. Mnogi, ki zagovarjajo sabat, so lahko veseli, da niso pod postavo. Kot je prikazano v navedenem stavku, za priznan odnos z Bogom ni več treba držati sabata, kar se je zahtevalo od Izraela.)

Kako je prišlo do tega, da je postala nedelja dan bogočastja za večino kristjanov?

Čeprav je bil Kristus obujen prvi dan v tednu (sedaj se imenuje nedelja), pa Biblija ne vsebuje nobenih navodil, ki bi ta dan v tednu označevala kot svet.

 ”Za ohranitev starega poganskega imena ’Dies Solis‘ ali ’nedelja‘ za tedenski krščanski praznik je v veliki meri kriva čustvena povezava poganstva in [tako imenovanega] krščanstva, po kateri je Konstantin [z odredbo iz leta 321. n.š.] priporočal svojim podanikom, poganom kot tudi kristjanom, prvi dan v tednu kot ’dan za čaščenje Sonca‘. . . . To je bil njegov način usklajevanja protislovnih religij cesarstva v eno skupno ustanovo.“ (A. P. Stanley, Lectures on the History of the Eastern Church, New York 1871, str. 291)

Ali je bila zahteva po držanju sabata dana Adamu in je s tem postala obveza za vse njegovo potomstvo?

Bog Jehova je zatem, ko je ustvaril vse snovno, zemeljsko stvarstvo ter pripravil zemljo za človeka, pričel počivati. To je navedeno v 1. Mojzesovi 2:1-3. Toda nikjer v Bibliji ne piše, da bi Bog zapovedal Adamu, naj obhaja sedmi dan vsakega tedna kot sabat.

5. Mojz. 5:15: ”Spominjaj se [Izrael], da si bil suženj v Egiptovski deželi in da te je Gospod, Bog tvoj, izpeljal odondod z mogočno roko in z iztegnjeno ramo: zato ti je Gospod, Bog tvoj, zapovedal praznovati dan sobotni [sabat, NW].“ (Tukaj Bog Jehova povezuje sabatni zakon, ki ga je dal Izraelu, z njihovo osvoboditvijo iz egiptovskega suženjstva in ne z dogodki v Edenu.)

2. Mojz. 16:1, 23-29: ”Prišla je vsa občina sinov Izraelovih v puščavo Sinsko . . . petnajsti dan drugega meseca po svojem odhodu iz Egipta. . . . [Mojzes] jim reče: To je, kar je govoril Gospod: Jutri bo praznik, svet počitek Gospodu . . . Šest dni boste nabirali [mano], a sedmi dan je počitek, tedaj ne bo tega. . . . Gospod reče Mojzesu: . . . Glejte, ker vam je Gospod dal praznik [sabat, NW].“ (Pred tem so bili tedni s po sedmimi dnevi že določeni, toda tokrat se prvič pojavi predpis o obhajanju sabata.)

 Ali je Mojzesova postava razdeljena na ”obredni“ in na ”moralni“ del in ali je ”moralni zakon“ (deset zapovedi) obvezen za kristjane?

Ali je Jezus o postavi govoril na način, ki bi nakazoval njeno razdelitev na dva dela?

Mat. 5:17, 21, 23, 27, 31, 38: ”Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali proroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim.“ Zdaj pa poglej, kako Jezus to stvar razlaga: ”Slišali ste, da je rečeno starim: ’Ne ubijaj [2. Mojz. 20:13; šesta zapoved]‘ . . . Če torej prineseš dar svoj k oltarju [5. Mojz. 16:16, 17; ne spada med deset zapovedi] . . . Slišali ste, da je rečeno starim: ’Ne prešeštvuj‘ [2. Mojz. 20:14; sedma zapoved]. Rečeno je tudi: ’Kdorkoli se loči od žene svoje, naj ji da ločilni list‘ [5. Mojz. 24:1; ne spada med deset zapovedi]. Slišali ste, da je rečeno starim: ’Oko za oko, zob za zob‘ [2. Mojz. 21:23-25; ne spada med deset zapovedi].“ (Tako je Jezus združil navedbe desetih zapovedi in drugih delov postave in med njimi ni delal razlike. Ali bi jih mi morali drugače obravnavati?)

Ali je Jezus izločil deset zapovedi, ko so ga vprašali: ”Učenik, katera zapoved je v postavi največja?“ Ne, pač pa je odgovoril: ”’Ljubi Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje‘. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je tej podobna: ’Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe‘. Ob teh dveh zapovedih visi vsa postava in proroki.“ (Mat. 22:35-40) Nekateri se držijo desetih zapovedi (5. Mojz. 5:6-21) in pravijo, da so te za kristjane obvezne, ostale pa ne. Ali s tem v resnici ne zavračajo tega, kar je o največji zapovedi rekel Jezus (ko je navedel 5. Mojz. 6:5 in 3. Mojz. 19:18)?

Ali Biblija s tem, ko omeni prenehanje Mojzesove postave, vključuje tudi vseh deset zapovedi?

Rim. 7:6, 7: ”Sedaj pa smo oproščeni postave, ko smo odmrli temu, kar nas je vezalo . . . Kaj torej porečemo? da je postava greh? Nikakor ne! Ali greha nisem spoznal,  razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: Ne poželi!“ (Kateri zgled iz postave je Pavel tule navedel takoj za tem, ko je pisal, da so judovski kristjani ”oproščeni postave“? Deset zapovedi, tako je pokazal, da so bile vključene v postavo, katere so bili oproščeni.)

 2. Kor. 3:7-11, EI: ”Če je bila že služba, ki vodi v smrt, v črkah vklesanih v kamen, obdana s takšnim sijajem, da Izraelci niso mogli Mojzesu pogledat v obličje zaradi sijaja na obličju, čeprav je bil minljiv, kako ne bo še bolj s sijajem obdana služba Duha? . . . Če je bilo namreč sijajno že to, kar naj bi izginilo, je toliko bolj sijajno to, kar ostane.“ (Tukaj je omenjena zapoved, ki je bila ’v črkah vklesana v kamen‘ in da ’Izraelci niso mogli pogledati Mojzesu v obličje‘, ko jim je te zapovedi posredoval. Kaj je tu pravzaprav opisano? 2. Mojzesova 34:1, 28-30 kaže, da je šlo za posredovanje desetih zapovedi; te zapovedi so bile vklesane v kamen. Očitno so prav te zapovedi tisto, ”kar naj bi izginilo“.)

Ali odprava Mojzesove postave z desetimi zapovedmi vred pomeni tudi odstranitev vseh moralnih meril?

Nikakor ne! Marsikatero moralno merilo, navedeno v desetih zapovedih, je bilo ponovljeno v navdihnjenih knjigah Krščanskih grških spisov. (Vendar tam ni obnovljen sabatni zakon.) Toda ne glede na to, kako dober je kak zakon, bo, vse dokler bodo v ljudeh vladala grešna nagnjenja, obstajala nezakonitost. O novi zavezi, ki je nadomestila Zavezni zakon, pa v Hebrejcem 8:10, EI piše: ”To je namreč zaveza, ki jo bom po tistih dneh sklenil z Izraelovo hišo, pravi Gospod: Svoje postave bom dal v njihovega duha, v njih, srca jih bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.“ Kaj niso takšni zakoni bolj učinkoviti od tistih, vklesanih na kamnite plošče!

Rim. 6:15-17, EI: ”Kaj torej? Naj mar grešimo, ker nismo pod postavo, temveč pod milostjo? Nikakor! Ali ne veste: če se izročite komu kot sužnji, da bi mu bili pokorni,  ste pač sužnji tistega, ki se mu pokoravate; bodisi greha, ki pelje v smrt, bodisi pokorščine, ki pelje v pravičnost?“ (Glej tudi Galačanom 5:18-24.)

 Kaj kristjanom pomeni tedenski sabat?

Kristjani so vsakodnevno deležni ’sobotnega počitka‘

V Pismu Hebrejcem 4:4-11, EI piše: ”Zakaj nekje [v 1. Mojzesovi 2:2] je [Bog] rekel o sedmem dnevu: ’Bog je po vseh svojih delih sedmi dan počival.‘ In na tem mestu [Psalm 95:11] zopet reče: ’Bomo videli, če bodo stopili v kraj mojega počitka.‘ Ker torej drži, da nekateri vanj pridejo, a tisti, ki jim je bila blagovest oznanjena prej, zaradi neposlušnosti niso stopili vanj, znova določa dan, ’danes‘, ko po Davidu [Psalm 95:7, 8] čez toliko časa pove, kakor je bilo že rečeno: ’Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src!‘ Ko bi jih bil namreč Jozue pripeljal v kraj počitka, po vsem tem ne bi bil govoril o nekem drugem dnevu. Potemtakem sobotni počitek čaka božje ljudstvo. Kdor namreč stopi v kraj njegovega počitka, se spočije od svojih del, kakor se je Bog od svojih. Potrudimo se torej, da stopimo v ta kraj počitka, da ne bo kdo podobno padel zaradi neposlušnosti.“

Od česa naj si kristjani v skladu s tem priporočilom odpočijejo? Od ”svojih del“. Katerih? Od del, s katerimi so se nekdaj skušali izkazati pravične. Zdaj ne verujejo več, da bodo všeč Bogu in da bodo dobili večno življenje, če bodo izpolnjevali nekaj pravil in obhajali kakšen dan. To je bila zabloda nezvestih Judov, ki se ’hoteč utrditi lastno pravičnost, niso podvrgli pravičnosti Božji‘. (Rim. 10:3) Pravi kristjani se zavedajo, da smo vsi rojeni grešni in da lahko samo po veri v Kristusovo žrtev pridemo v pravičen odnos z Bogom. Prizadevajo si vtisniti v srce vse nauke Božjega Sina in jih spolnjevati. Ponižno sprejemajo nasvet in grajo iz Božje besede. To ne pomeni, da mislijo, da si lahko zaslužijo Božje odobravanje; to kar delajo, je le izraz njihove ljubezni in vere. S takšnim  načinom življenja se izogibajo ”neposlušnosti“ judovskega naroda.

”Sedmi dan“, omenjen v 1. Mojzesovi 2:2, ne traja le 24 ur. (Glej stran 337 pod naslovom ”Stvaritev“.) Podobno pa tudi ’sabatni počitek‘, katerega so deležni pravi kristjani, ne traja le 24 ur. Z vero in ravnanjem po Božjih nasvetih ga lahko uživajo vsak dan, še posebno pa ga bodo v Božji novi ureditvi.

Pred človeštvom je tisočletni ’sabatni‘ počitek

Mar. 2:27, 28, EI: ”Nato jim je rekel: ’Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov tudi gospodar sobote.‘“

Jezus je vedel, da je Jehova vzpostavil sabat kot znamenje med Bogom in Izraelom in da je to zanje pomenilo počitek od njihovega dela. Jezus se je tudi zavedal, da bo njegova smrt osnova, ki bo razveljavila Mojzesovo postavo, ker bo kot taka spolnjena v njem. Vedel je, da je postava s svojo zapovedjo sabata ’senca prihodnjih dobrin‘. (Heb. 10:1; Kol. 2:16, 17) V zvezi s temi ’dobrotami‘ obstaja tudi ”sabat“, katerega Gospod je.

Kot gospod Gospodov bo Kristus vladal nad vso zemljo tisoč let. (Raz. 19:16; 20:6; Ps. 2:6-8) Ko je bil Jezus na zemlji, je na sabat sočutno opravil nekaj najčudovitejših ozdravljenj. S tem je pokazal, kakšno rešitev bo prinesel ljudem vseh narodov v času tisočletne vladavine. (Luka 13:10, 13; Jan. 5:5-9; 9:1-14) Tistim, ki doumejo pravi pomen sabata, bo ta ’sabatni‘ počitek tudi koristil.

Če kdo reče:

’Kristjani morajo držati sabat‘

Odgovoriš lahko: ’Vas lahko vprašam, zakaj tako mislite?‘ Nato bi lahko dodal: ’O tej zadevi bi morali soditi po tem, kar pravi Biblija, kajne? . . . Kar nekaj biblijskih stavkov nam pri tem pomaga. Dovolite, da jih skupaj pogledava. (Nato uporabi primerne dele besedila na prejšnjih straneh.)‘

’Zakaj ne držite sabata‘

Odgovoriš lahko: ’Moj odgovor bo odvisen od tega, na kateri sabat mislite. Ali veste, da Biblija ne govori le o enem sabatu? . . . Bog je dal Judom sabatne zakone. Toda, ali ste vedeli, da Biblija govori o drugačni vrsti sabata?‘ Nato bi lahko dodal: ’(1) Mi nimamo le enega dneva v tednu za sabat, kajti Biblija o tej zahtevi piše, naj bi ’izginila‘. (2. Kor. 3:7-11; glej razlago o tem na  straneh 292, 293.)‘ (2) ’Enega sabata se pa redno držimo. (Heb. 4:4-11; glej na  straneh 294, 295.)‘