Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Smrt

Smrt

Smrt

Definicija: Prenehanje vseh življenjskih funkcij. Ko človek preneha dihati, ko se ustavi srce in nehajo delovati možgani, življenjska moč postopoma preneha svojo funkcijo v telesnih celicah. Smrt je nasprotje življenja.

Ali je Bog ustvaril človeka umrjočega

Nasprotno, Jehova je svaril Adama pred neposlušnostjo, ki bi vodila v smrt. (1. Mojz. 2:17) Pozneje je Bog svaril Izrael pred navadami, ki bi jih vodile celo v prezgodnjo smrt. (Ezek. 18:31) Potem je poslal svojega Sina, da bi umrl v prid človeštva in bi s tem vsi, ki bi verovali v to pripravo, lahko dosegli večno življenje. (Jan. 3:16, 36)

V Psalmu 90:10 piše, da je človeško življenje dolgo kakšnih 70 do 80 let. Tako je bilo takrat, ko je živel in pisal Mojzes, ni pa tako bilo od začetka. (Primerjaj 1. Mojzesova 5:3-32.) V Hebrejcih 9:27 piše, da je ’ljudem določeno enkrat umreti‘. Tudi to je bilo res takrat, ko je bilo napisano. Toda preden je Bog izrekel sodbo nad grešnim Adamom, ni bilo tako.

Zakaj se staramo in umiramo?

Jehova je ustvaril prvi človeški par popoln, z upanjem na večno življenje. Dal mu je svobodno voljo. Ali bo poslušal svojega Stvarnika iz ljubezni in hvaležnosti za vse, kar je storil zanj? Tega je bil popolnoma sposoben. Bog je rekel Adamu: ”Od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!“ Satan je spregovoril po kači in zapeljal Evo, da je prekršila Jehovovo zapoved. Adam zaradi tega Eve ni ukoril, ampak se ji je še sam pridružil in zaužil prepovedani sad. V skladu s svojo besedo je Jehova obsodil Adama na smrt, toda preden je izvršil obsodbo nad grešnim parom, mu je milostno dopustil roditi otroke. (1. Mojz. 2:17; 3:1-19; 5:3-5; primerjaj 5. Mojzesova 32:4 in Razodetje 12:9.)

Rim. 5:12, 17, 19: ”Zatorej, kakor je po enem človeku [Adamu] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili—; . . . če je po pregrehi enega smrt kraljevala . . . so po neposlušnosti enega človeka grešni postali mnogi.“

1. Kor. 15:22, EI: ”V Adamu vsi umirajo.“

Glej tudi glavni naslov ”Usoda“.

Zakaj umirajo otročički?

Ps. 51:5: ”Glej, v krivici sem se rodil in v grehu me je spočela mati moja.“ (Glej tudi Job 14:4; 1. Mojzesova 8:21.)

Rim. 3:23; 6:23: ”Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje . . . Plačilo za greh je smrt.“

Bog ne ”jemlje“ otrok njihovim staršem, kot pravijo nekateri. Čeprav zemlja rodi obilico hrane, njeno razdeljevanje pogosto ovirajo sebični politični in trgovski elementi tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Posledica tega pa je umiranje zaradi podhranjenosti. Nekateri otroci, kakor tudi odrasli, umrejo v nesrečah. Toda vsi smo podedovali greh; vsi smo nepopolni. Rodili smo se v sistemu, v katerem vsi, dobri in slabi, nazadnje umrejo. (Prop. 9:5) Toda Jehova ’hrepeni‘ (EI) otroke ponovno združiti z njihovimi starši z vstajenjem. Ljubeče je poskrbel za pripravo, s katero bo to uresničil. (Jan. 5:28, 29; Job 14:14, 15; primerjaj Jeremija 31:15, 16; Marko 5:40-42.)

Kje so mrtvi?

1. Mojz. 3:19: ”V potu obraza svojega uživaj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si bil vzet iz nje; kajti prah si in v prah se povrneš.“

Prop. 9:10: ”Čvrsto se poprimi vsega, kar ti pride pod roko, da storiš z močjo svojo; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti [”v šeolu“, NW, ”grobu“, KJ, Kx, ”v svetu mrtvih“, TEV], kamor greš.“

V kakšnem stanju so mrtvi?

Prop. 9:5: ”Kajti živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo.“

Ps. 146:4: ”Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli [”misli“, KJ, 145:4 v Dy; ”vsa njegova razmišljanja“, NE, ”načrti“, RS, NAB] njegove.“

Jan. 11:11-14: ”Lazar, prijatelj naš, je zaspal; pa grem, da ga prebudim. . . . Tedaj jim Jezus razločno pove: Lazar je umrl.“ (Tudi Psalm 13:3.)

Ali kak človekov del živi po smrti telesa?

Ezek. 18:4: ”Duša [”duša“, RS, NE, KJ, Dy, Kx; ”človek“, JB; ”oseba“, TEV], ki greši umrje.“

Iza. 53:12: ”Je žrtvoval dušo [”dušo“, RS, KJ, Dy; ”življenje“, TEV; ”samega sebe“, JB, Kx, NAB] svojo v smrt.“ (Primerjaj Matej 26:38.)

Glej tudi glavna naslova ”Duša“ in ”Duh“.

Ali lahko mrtvi kakorkoli koristijo ali škodujejo živim?

Prop. 9:6, EI: ”Davno je izginila njih ljubezen, njih sovraštvo, njih zavist, in nimajo na veke več deleža na vsem, kar se godi pod soncem.“

Iza. 26:14: ”Mrtvi so, ne ožive, mrliči so, ne vstanejo več.“

Kaj pa tisti, ki so jih oživeli, ko so bili že klinično mrtvi, in so pripovedovali o drugem življenju?

Ko človek preneha dihati in ko srce ne bije več, običajno mine kar nekaj minut, preden prične življenjska moč postopoma zapuščati celice. Če je telo izpostavljeno zelo nizkim temperaturam, se lahko ta proces zavleče na nekaj ur. Zato je včasih možno, da človeka oživimo s kardiopulmonarno metodo oživljanja. Bili so, kot rečemo, ”klinično mrtvi“, toda njihove telesne celice so bile še vedno žive.

Marsikdo, ki se zbudi iz ”klinične smrti“, se ničesar ne spominja. Drugi povedo, da so imeli občutek lebdenja. Nekateri pravijo, da so videli lepe stvari; druge je bilo groza svojih doživetij.

Ali obstaja medicinsko pojasnilo za katero teh doživetij?

Zdravstveni urednik revije The Arizona Republic je pisal: ”Ko telesne zmožnosti dosežejo najnižjo raven, na primer zaradi anestezije ali bolezni oziroma poškodbe, se temu primerno samodejno zmanjša kontrola telesnih funkcij. Tako se hormoni in kateholamini živčnega sistema sprostijo in se izločajo v nekontrolirani količini. Med drugim so posledice tega halucinacije, ki si jih človek, ki pride ponovno k zavesti, razlaga kot ponovno oživitev iz smrti.“ (28. maja 1977, stran C-1; tudi v nemški zdravstveni reviji Fortschritte der Medizin, št. 41, 1979; Psychology Today, januar 1981.)

Toda ali niso pričevanja ponovno oživljenih podkrepljena s tem, da so se jim prikazali in jim govorili ljubljeni pokojniki?

Preberite, prosimo, še enkrat navedke iz Biblije, ki smo jih zapisali v zvezi s stanjem mrtvih! Kaj Božja beseda resnice govori o stanju mrtvih?

Kdo hoče, da bi ljudje verovali drugače? Jehova je posvaril naše prastarše, da jih bo neposlušnost pripeljala v smrt; kdo je temu nasprotoval? ”Kača [ki jo je uporabil Satan; glej Razodetje 12:9] pa reče ženi: Nikakor ne umrjeta.“ (1. Mojz. 3:4) Pozneje sta Adam in Eva seveda umrla. Čigava je potemtakem ideja, da duhovni del človeka preživi telesno smrt? Kot smo že spoznali, Božja beseda kaj takega ne uči. Božji Zakon, dan starim Izraelcem, je navado povpraševanja mrtvih obsojal kot nekaj ’skrunilnega‘ in ’gnusnega‘. (3. Mojz. 19:31; 5. Mojz. 18:10-12; Iza. 8:19) Ali bi Bog ljubezni obsojal to navado, če bi se živi pač samo pogovarjali z ljubljenimi, ki so preminili? Če pa bi demonski duhovi nastopali v vlogi umrlih in tako zapeljevali človeštvo, da bi to verjelo lažnim vtisom, ali ne bi bilo nadvse prijazno od Boga, da bi zaščitil svoje služabnike pred takšno prevaro? (Efež. 6:11, 12)

Zakaj se Jehovove priče ne udeležujejo tradicionalnih običajev žalovanja za mrtvimi?

Žalost ob smrti ljubljenega človeka je povsem normalna stvar in jo lahko seveda izrazimo

Po smrti svojega dobrega prijatelja Lazarja se je ’Jezus razjokal‘. (Jan. 11:35) Včasih je bila žalost, ki so jo izrazili Božji služabniki v zvezi z umiranjem, zelo močna. (2. Sam. 1:11, 12)

Toda zaradi upanja na vstajenje je kristjanom rečeno: ”Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je z umrlimi, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja.“ (1. Tes. 4:13, EI)

Jehovovi služabniki ne odklanjajo vseh navad, ki so povezane s smrtjo

1. Mojz. 50:2, 3, EI: ”Potem je Jožef ukazal svojim služabnikom zdravnikom, naj njegovega očeta mazilijo . . . To je trajalo pri njem štirideset dni; kajti toliko dni se [običajno, NW] potrebuje za maziljenje.“

Jan. 19:40: ”Vzameta torej truplo Jezusovo in ga zavijeta v prte z dišavami vred, kakor imajo Judje navado pokopavati.“

Tisti, ki želijo ugajati Bogu, se izogibajo navad, ki so v nasprotju z Božjo besedo

Nekatere navade so namenjene javnemu poudarjanju žalovanja. Toda Jezus je rekel: ”Kadar se pa postite [zaradi žalosti], ne delajte se žalostnih kakor hinavci; pačijo namreč obraze svoje, da pokažejo ljudem, da se postijo. Resnično vam pravim: Prejeli so plačilo svoje. Ti pa si, kadar se postiš, pomazili glavo in umij obraz: da te ne bodo videli ljudje, da se postiš, temuč Oče tvoj, ki je na skrivnem; in Oče tvoj, ki vidi na skrivnem, ti povrne.“ (Mat. 6:16-18)

Nekatere navade odsevajo vero v to, da ima človek neumrljivo dušo, ki preživi telesno smrt in tako ve, kaj počnejo živi. Toda Biblija pravi: ”Mrtvi pa ničesar ne vedo.“ (Prop. 9:5) Prav tako tudi ”duša, ki greši, umrje“. (Ezek. 18:4)

Mnoge navade izhajajo iz verovanja, da mrtvi potrebujejo pomoč živih, ali pa iz strahu, da bi jim ti lahko škodovali, če bi jih ne pomirili. Toda Božja beseda pokaže, da mrtvi ne občutijo niti bolečine niti radosti. ”Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.“ (Ps. 146:4; glej tudi 2. Samuelovo 12:22, 23) ”Davno je izginila njih ljubezen, njih sovraštvo, njih zavist, in nimajo na veke več deleža na vsem, kar se godi pod soncem.“ (Prop. 9:6, EI)

Če nekdo reče:

’To je Božja volja‘

Odgovoriš lahko: ’To je zelo razširjeno prepričanje. Toda odkril sem, da je dobro, če raziščemo, kaj o tem pravi Bog.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’(Beri 1. Mojzesovo 2:17.) Ali mislite, da bi oče hotel, naj sin nekaj naredi, če ga svari pred to stvarjo, ki bi ga lahko stala življenja?‘ (2) ’Kakšna je potem Božja volja v zvezi s človeštvom? Jezus je rekel: ”Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina [to je, da doume in prizna, da je Jezus resnično Božji sin] in veruje vanj, in jaz ga obudim poslednji dan.“ (Jan. 6:40)‘

’Ljudje bodo vedno umirali‘

Odgovoriš lahko: ’To se pač dogaja človeštvu vse do današnjih dni, kajne?‘ Nato bi lahko dodal: ’Toda pomislite na tole čudovito obljubo, ki jo je dal Bog v Razodetju 21:3, 4 (ali Izaiju 25:8).‘

’Ko se ti izteče čas, pride smrt‘

Odgovoriš lahko: ’Mnogi mislijo enako kot vi. Ali ste vedeli, da so tudi stari Grki menili podobno? Verovali so, da obstajajo tri boginje, ki določajo, kako dolgo bo kdo živel. Toda Biblija predstavi življenje povsem drugače.‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’(Beri Propovednik 9:11.) Ponazoritev: S strehe zdrsne strešnik in pade na pešca. Ali je to povzročil Bog? Če je, ali bi bilo potem pošteno obsoditi lastnika zgradbe zaradi brezbrižnosti? . . . Kot pravi Biblija, je bila za pešca to nepredvidena in nenačrtovana okoliščina, ker je bil prav v tistem trenutku tam, ko je padel strešnik.‘ (2) ’Biblija pravi, da bomo ohranili življenje, če se bomo izogibali slabih navad. (Preg. 16:17) Če imate otroke, potem ta nasvet gotovo radi uporabljate. Svarite jih pred stvarmi, katerih posledica bi bila lahko smrt. Danes Jehova dela prav to za vse človeštvo.‘ (3) ’Jehova ve, kaj prinaša prihodnost. Z Biblijo nam dopoveduje, kako lahko živimo dlje kot ljudje, ki njegovih besed ne upoštevajo. (Jan. 17:3; Preg. 12:28)‘ (Glej tudi glavni naslov ”Usoda“.)