Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Stvaritev

Stvaritev

Stvaritev

Definicija: Stvaritev, kot jo pojasnjuje Biblija, pomeni, da je vsemogočni Bog oblikoval in privedel v obstoj vesolje, vključno z ostalimi duhovnimi osebami in vsemi osnovnimi vrstami življenja na zemlji.

Ali je v tem sodobnem, znanstvenem svetu razumno verjeti v stvarjanje

”Naravni zakoni vesolja so tako natančni, da ni težko zgraditi vesoljske ladje za polet na Mesec in preračunati časa poleta do delčka sekunde natančno. Te zakone je moral nekdo postaviti.“ (Besede Wernherja von Brauna, ki ima veliko zaslug pri odpravi ameriških astronavtov na Mesec.)

Snovno vesolje: Kaj bi si mislil, če bi našel natančno izdelano uro? Ali bi pomislil, da je nastala iz slučajno nanešenih prašnih delcev? Že na pogled bi bilo jasno, da je moral biti njen izdelovalec bistroumen. Poznamo pa še veličastnejšo ”uro“. Planeti našega osončja in tudi zvezde vsega vesolja se premikajo veliko bolj natančno kot katerakoli ura, kar jih je naredil človek. Ozvezdje, katerega del je tudi naše osončje, obsega več kot 100 milijard zvezd, astronomi pa so izračunali, da je v vesolju še kakih 100 milijard takšnih ozvezdij. Če že navadna ura predstavlja inteligentnega izdelovalca, koliko bolj je potem to res za veliko obsežnejše in mnogo bolj zapleteno vesolje! Biblija opisuje Oblikovalca vesolja kot ’pravega Boga mogočnega, Jehova, . . . ki je ustvaril nebesa in jih razpel‘. (Iza. 42:5; 40:26; Ps. 19:1)

Planet Zemlja: Če bi na poti po neobljudeni pustinji naleteli na čudovito hišo, ki bi bila v vsakem pogledu dobro opremljena in polna hrane, ali bi pomislili, da je priletela tjakaj zaradi nekakšne naključne eksplozije? Ne; takoj bi vedeli, da jo je zgradil nekdo, ki je premogel za to dovolj inteligence. Znanstveniki do zdaj še na nobenem drugem planetu našega osončja niso našli življenja; vsi dokazi, ki jih imajo, izpričujejo, da so razen Zemlje vsi neobljudeni. Ta planet je, kot zapiše knjiga The Earth (Zemlja) ”čudež vesolja, nebesna krogla, ki ji ni primere“. (Arthur Beiser, New York 1963, str. 10) Za človeka je ravno prav oddaljena od Sonca, po svoji krožnici pa se giblje z ravno pravšnjo hitrostjo, da ne skrene z nje. Ozračje, kakršno obdaja edinole Zemljo, vsebuje ravno pravo mešanico plinov, da omogoča življenje. Naravnost čudovito pa je to, da se iz kombinacije sončne svetlobe, ogljikovega dioksida iz zraka in vode in rudninskih snovi iz rodne zemlje tvori hrana za zemeljske prebivalce. Ali je mogoče, da bi vse to nastalo zaradi nekakšne samodejne eksplozije v vesolju? Časopis Science News prizna: ”Človek bi si komajda mogel misliti, da bi ravno takšne, do zadnje malenkosti premišljene razmere, mogle nastati slučajno.“ (24. in 31. avgusta 1974, str. 124) Še najbolj razumen sklep o vsem tem naredi Biblija, ko pravi: ”Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.“ (Heb. 3:4)

Človekovi možgani: Sodobni računalniki so plod intenzivnih raziskav in precizne tehnike. Niso se ”kar znašli“ tukaj. Kaj pa človekovi možgani? Dojenčkovi možgani se po velikosti v prvem letu življenja potrojijo, to se ne zgodi pri nobeni živali. Delovanje možgan pa je znastvenikom v glavnem še vedno velika skrivnost. Človek ima v možgane vgrajeno zmožnost, da se uči kompleksne jezike, občuduje lepoto, komponira glasbo, razmišlja o izvoru življenja in njegovem pomenu. Možganski kirurg Robert White je dejal: ”Hočeš nočeš moram priznati, da obstaja nekakšen Veleúm, ki si je zamislil in izpeljal neverjetno sovisnost med možgani in razumom, to nedoumljivo človeško uganko.“ (The Reader’s Digest, september 1978, str. 99) Ta čudež se začne razvijati v neznatni oplojeni celici v maternici. Biblijski pisec David je z dobršno mero razumevanja tega procesa dejal Jehovu: ”Hvalim te, da sem storjen na strašen, čudovit način; čudovita so dela tvoja, predobro to pozna duša moja.“ (Ps. 139:14)

Živa celica: Za živo celico včasih rečejo, da je ”najpreprostejša“ oblika življenja. Toda tudi enoceličar lahko lovi hrano, jo prebavi, se znebi odpadkov, si zgradi domovanje in se razmnožuje. Vsako celico človekovega telesa bi lahko primerjali z utrjenim mestom, ki ima svojo vlado, ki skrbi za red, elektrarno, ki proizvaja energijo, tovarne, ki proizvajajo beljakovine, kompleksni transportni sistem in straže, ki pazijo, kaj vstopa v celico. Vsak človek pa je sestavljen iz 100 bilijonov celic. Kako pravšnje so zato besede iz Psalma 104:24: ”Kako mnogotera so dela tvoja, o Gospod, v modrosti si jih naredil vsa.“

Ali Biblija dopušča možnost, da bi si Bog za ustvaritev vseh raznolikih oblik življenja pomagal z evolucijo

V 1. Mojzesovi 1:11, 12, EI piše, da so bile trave in drevesa ustvarjena tako, da ’rodijo po svojih vrstah‘. Vrste 21., 24. in 25. dodajajo, da je Bog ustvaril morske živali, ptice in zemeljske živali ’po njih vrstah‘ (EI). Torej ni nobene možnosti, da bi se ena osnovna vrsta razvila ali spremenila v drugo.

Kar se pa tiče človeka, je Bog po 1. Mojzesovi 1:26 rekel: ”Naredimo človeka po svoji podobi, ki nam bodi sličen.“ Imel naj bi torej božanske lastnosti in ne lastnosti, ki bi se razvile iz živalskih. 1. Mojzesova 2:7 dodaja: ”Tedaj upodobi Gospod Bog človeka [ne iz kake že obstoječe oblike življenja, ampak] iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja.“ Niti najmanjšega namiga na evolucijo, ampak opis novega stvarjenja.

Ali je Bog ustvaril vse milijone različnih organizmov, ki danes živijo

V 1. poglavju 1. Mojzesove piše edinole to, da je Bog ustvaril življenje ’po svojih vrstah‘. (1. Mojz. 1:12, 21, 24, 25, EI) V pripravah na svetovni potop v Noetovih dneh je Bog določil, naj v barko vzamejo par od vsake ’vrste‘ kopenskih živali in ptic. (1. Mojz. 7:2, 3, 14, EI) Vsaka ’vrsta‘ ima genetske možnosti za velike raznolikosti. Znano je, da obstaja več kot 400 različnih pasem psov in več kot 250 pasem konj. Vse te različne živali, ki se med seboj lahko razmnožujejo, so po 1. Mojzesovi ista ’vrsta‘. Podobno tudi vsi različni ljudje — Vzhodnjaki, Afričani, Kavkazijci, kakor tudi nad dva metra visoki Dinki iz Sudana in okoli 1,20 metra visoki Pigmejci — izvirajo iz prvega človeškega para, Adama in Eve. (1. Mojz. 1:27, 28; 3:20)

Kaj dokazuje osnovna podobnost živih organizmov

”V Bogu, ki je vse ustvaril.“ (Efež. 3:9) Torej ima vse istega velikega Stvarnika.

”Vse je po njej [po Besedi, Božjem edinorojenem Sinu, ki je postal Jezus Kristus, ko je bil na zemlji] postalo, in brez nje ni nič postalo.“ (Jan. 1:3) Torej je Jehova po enem samem delovodju izvršil svoja ustvarjalna dela. (Preg. 8:22, 30, 31)

Odkod izvira snov, iz katere je narejeno vesolje

Znanstveniki so dognali, da je snov zgoščena oblika energije. To se da dokazati z eksplozijo jedrske bombe. Astrofizik Josip Kleczek izjavlja: ”Večina, morda pa kar vsi elementarni delci, se lahko tvorijo z materializacijo energije.“ (The Universe, Boston 1976, Zv. 11, str. 17)

Odkod bi takšna energija lahko prišla? V Bibliji vprašanju: ”Kdo je ustvaril vse te zvezde [in planete]?“ sledi takšnale trditev o Bogu Jehovu: ”Vsled presilne moči [dinamične energije, NW] njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.“ (Iza. 40:26) Torej je Bog izvor vse te ”dinamične energije“, ki je bila potrebna za ustvaritev vesolja.

Ali je bilo vse snovno stvarstvo dokončano v samo šestih dneh znotraj zadnjih 6 000 do 10 000 let?

Dejstva takšnemu zaključku nasprotujejo: (1) Svetlobo Andromedine meglice je v jasni noči mogoče videti na severni polobli. Da ta svetloba doseže Zemljo, je potrebnih kakšnih 2 milijona let, kar kaže, da mora biti vesolje staro na milijone let. (2) Končni produkti radioaktivnega razpadanja v zemeljskih kamninah kažejo, da se nekatere kamnite gmote niso spremenile milijarde let.

V 1. Mojzesovi 1:3-31 ne piše o prvotnem ustvarjanju materije ali nebeških teles. Opisuje pripravo že obstoječe zemlje za človeške prebivalce. Sem spada ustvaritev vseh osnovnih vrst rastlin, življenja v morju, letečih stvarjenj, zemeljskih živali in prvega človeškega para. Za vse to pravi Sveto pismo, da je bilo ustvarjeno v obdobju šestih ”dni“. Vendar se hebrejska beseda za ”dan“ prevaja različno, tudi kot ’dolgo obdobje; čas, ki zajema posebno dogajanje‘. (W. Wilson, Old Testament Word Studies, Grand Rapids, Mich., 1978, str. 109) Ta izraz za časovno obdobje dopušča možnost, da bi bil vsak ”dan“ lahko dolg tisoče let.