Trpljenje

Definicija: Doživljanje osebe v bolečini ali stiski. Trpljenje je lahko telesno, duševno ali čustveno. Trpljenje lahko povzroča mnogo stvari: škoda, ki jo povzroči vojna ali trgovski pohlep, neugodni dednostni faktorji, bolezni, nesreče, ”naravne katastrofe“, neprijaznosti, ki jih rečejo ali povzročijo drugi, demonski pritiski, zavest o neizbežni nesreči in lastna nespametnost. Mi bomo razpravljali o trpljenju, ki je posledica teh vzrokov. Človek pa lahko trpi tudi, ko vidi, kako trpijo drugi, ali pa ko vidi, kako se drugi brezbožno vedejo.

   Zakaj Bog dopušča trpljenje?

Koga lahko zares krivimo za to?

Človeštvo je krivo za večino trpljenja. Vojskujejo se, zagrešijo zločine, onesnažujejo okolje, velikokrat jih pri poslih vodi pohlep, namesto da bi bili zaskrbljeni za sočloveka. Včasih se vdajajo navadam, za katere vedo, da so lahko škodljive zdravju. Ko delajo te stvari, prizadenejo druge in sami sebe. Kako naj bi potem pričakovali, da ljudje ne bodo čutili posledic tega, kar delajo. (Gal. 6:7; Preg. 1:30-33) Ali je razumno kriviti Boga za stvari, ki jih delajo sami ljudje?

Tudi Satan in demoni so odgovorni. Biblija razkriva, da hudobni duhovi povzročijo veliko trpljenja. Trpljenje, za katero mnogi krivijo Boga, sploh ne prihaja od njega. (Raz. 12:12; Ap. dela 10:38; glej tudi strani 300, 301 pod naslovom ”Satan Hudič“.)

 Kako se je trpljenje začelo? Preiskovanje vzrokov usmeri pozornost na prva človeška starša, na Adama in Evo. Bog Jehova ju je ustvaril popolna in ju postavil v rajsko okolje. Če bi bila poslušna Bogu, bi nikoli ne zbolela in umrla. Lahko bi bila za večno uživala popolno človeško življenje. Trpljenje ni bilo del Jehovovega namena s človeštvom. Toda Jehova je jasno povedal Adamu, da bo lahko užival to, kar jima je dal, če bo poslušen. Morala sta pač dihati, jesti, piti in spati, da sta lahko sploh živela. In morala bi se držati Božjih moralnih zahtev, da bi lahko uživala življenje v polni meri in da bi bilo takšno življenje lahko večno. Toda ubrala sta svojo lastno pot, si postavila svoja lastna merila o tem, kaj je dobro in slabo, in tako sta se odvrnila od Boga, Dajalca življenja. (1. Mojz. 2:16, 17; 3:1-6) Greh ju je pripeljal do smrti. Kot grešnika sta Adam in Eva imela otroke in tako nista mogla nanje prenesti tega, česar nista imela. Vsi smo zato rojeni v grehu, z nagnjenostjo h krivičnosti, s slabostmi, ki nam lahko nakopljejo bolezen in z grešno dediščino, katere končna posledica je smrt. Zato ker smo danes vsi ljudje  na zemlji rojeni v grehu, tudi vsi na različne načine doživljamo trpljenje. (1. Mojz. 8:21; Rim. 5:12)

V Propovedniku 9:11 piše, da ”čas in razmere“ prav tako vplivajo na to, kar se nam dogaja. Lahko nas doleti kaj hudega, ker smo se slučajno v napačnem trenutku znašli na napačnem mestu, ne pa zato, ker bi imel sam Hudič svoje prste vmes ali bi nam kdorkoli drug hotel kaj slabega.

Zakaj Bog ne naredi kaj, da bi se človeštvo otreslo tega? Zakaj bi morali vsi trpeti za to, kar je storil Adam?

Bog v Bibliji pove, kako se lahko velikokrat izognemo trpljenju. Priskrbel nam je daleč najboljše nasvete za življenje. Če jih upoštevamo, nam osmislijo življenje, rezultat pa je srečno družinsko življenje in pristen odnos z ljudmi, ki resnično ljubijo drug drugega. Varuje nas pred navadami, ki lahko prinesejo mnogo nepotrebnega telesnega trpljenja. Ali je pošteno, da krivimo Boga za težave, ki jih prizadejamo sebi in drugim, če ne upoštevamo te pomoči? (2. Tim. 3:16, 17; Ps. 119:97-105)

Jehova je poskrbel, da se bo končalo trpljenje. Prvi človeški par je ustvaril kot popolna človeka in ljubeče je poskrbel za vse potrebno, da bi jima bilo življenje prijetno. Ali je bil Bog dolžan, ko sta mu zavestno obrnila hrbet, posredovati v zaščito njunih otrok pred posledicami tega, kar sta storila? (5. Mojz. 32:4, 5; Job 14:4) Kot vsi dobro vemo, imajo poročeni pari sicer veselje z otroki, imajo pa tudi odgovornosti. Odnosi in dejanja staršev vplivajo na njihove otroke. Kakorkoli že, Jehova je kot izraz čudovite nezaslužene dobrote poslal svojega ljubljenega Sina na zemljo, da bi dal svoje življenje v odkupnino za osvoboditev tistih Adamovih potomcev, ki bi spoštljivo verovali v to pripravo. (Jan. 3:16) Rezultat je, da je danes ljudem odprta priložnost pridobiti to, kar je Adam izgubil — popolno človeško življenje brez trpljenja na rajski zemlji. Kako velikodušna priprava je to!

Glej tudi od strani 202-204 pod naslovom ”Odkupnina“.

 Toda zakaj Bog ljubezni dopušča trpljenje tako dolgo?

Ali imamo kaj koristi, ker ga dopušča do danes? ”Gospod ne odlaša z uresničevanjem obljube. Res nekateri mislijo, da je to odlašanje. Ne, le velikodušen je do vas, ker noče, da bi se kdo pogubil, temveč da bi vsi stopili na pot spreobrnjenja.“ (2. Pet. 3:9, EI) Če bi Bog Adama in Evo uničil takoj, ko sta grešila, bi nas danes ne bilo. Tega si gotovo ne želimo. Tudi če bi Bog kasneje uničil vse, ki so bili grešniki, bi se mi ne rodili. Dejstvo, da je Bog dopustil, da ta grešni svet obstaja vse do danes, nam daje priložnost živeti in spoznavati njegove poti ter narediti potrebne spremembe v svojem življenju in se s tem okoristiti ljubeče priprave za večno življenje. Da nam je Jehova zagotovil to priložnost, je dokaz njegove velike ljubezni. Biblija pokaže, da je Bog določil čas, ko bo uničil to hudobno stvarnost, in to bo kmalu storil. (Hab. 2:3; Zef. 1:14)

Bog lahko odstrani in bo tudi odstranil vso krivico, ki se zgrinja nad njegove služabnike v tej stvarnosti. Bog ne povzroča trpljenja. Po Jezusu Kristusu bo Bog obujal mrtve, ozdravljal poslušne vseh njihovih bolezni, izkoreninil vsako sled greha in povzročil, da bo celo minulo gorje izginilo iz naših misli. (Jan. 5:28, 29; Raz. 21:4; Iza. 65:17)

Čas, ki je minil, je bil potreben, da razreši sporna vprašanja, ki so bila postavljena v Edenu. Za podrobnosti glej strani 300, 301 in tudi 100, 101.

Vsi si želimo, da bi bili rešeni. Toda, ko Bog ukrepa, naredi to v korist vseh, ki ljubijo, kar je pravično, ne samo nekaterih. Bog ni pristranski. (Ap. dela 10:34)

Ponazoritev: Tudi ljubeči starši bodo nedvomno dovolili, da njihov otrok prestane težko operacijo, zaradi katere se mu povrne zdravje? In ali ni res, da so ”hitre rešitve“ pri raznih boleznih često samo površinske? Pogosto je potrebno več časa, da se odpravi vzroke.

 Zakaj Bog ni odpustil Adamu in bi tako preprečil to strašno trpljenje, ki ga doživlja človeštvo?

Ali bi to zares preprečilo trpljenje, ali pa bi naredilo Boga odgovornega zanj? Kaj se zgodi, ko oče enostavno spregleda napako svojega otroka, namesto da bi strogo in vzgojno ukrepal? Otroci si potem često privoščijo napako za napako, odgovornost pa je večinoma očetova.

Če bi Jehova odpustil Adamu njegov namerni greh, bi v resnici postal sokrivec. To bi nikakor ne izboljšalo stanja na zemlji. (Primerjaj Propovednik 8:11.) Spoštovanje do Boga bi izgubili tudi angelski sinovi in to bi pomenilo, da ni prav nobene osnove za upanje na karkoli boljšega. Toda kaj takega se ni zgodilo, kajti pravičnost je nespremenljiva osnova Jehovove vladavine. (Ps. 89:14)

Zakaj Bog dopušča, da se otroci rodijo z resnimi fizičnimi in duševnimi okvarami?

Bog takšnih okvar ne povzroča. Prva dva človeka je ustvaril popolna z zmožnostjo rojevanja popolnih otrok po svoji podobi. (1. Mojz. 1:27, 28)

Od Adama smo podedovali greh. Ta dediščina nosi v sebi možnost duševnih in telesnih okvar. (Rim. 5:12; za nadaljnje podrobnosti glej  strani 369, 370.) Ta dediščina greha nas spremlja vse od spočetja v maternici. Zaradi tega je pisal kralj David: ”V grehu sem se rodil in v krivici me je spočela mati moja.“ (Ps. 51:5) Če bi Adam ne grešil, bi podedovali samo dobre lastnosti. (Za komentar na Janeza 9:1, 2 glej strani 268, 269.)

Starši lahko škodujejo svojim nerojenim potomcem — na primer z uživanjem mamil in kajenjem v času nosečnosti. Seveda pa je res, da oče in mati nista vedno odgovorna za prirojene okvare in slabo zdravje svojih otrok.

Jehova je ljubeče razširil na otroke koristi Kristusove odkupne žrtve. Ker se Bog prizanesljivo ozira na starše, ki mu zvesto služijo, gleda na njihove majhne otroke kot  na svete. (1. Kor. 7:14) To bogaboječe starše, ker pač ljubeče skrbijo za potomce, žene, da pazijo glede svojega odnosa do Boga. Mladim, ki so dovolj stari, da verujejo in ubogajo Božje zapovedi, Jehova daje prednost, da uživajo priznan položaj njegovih služabnikov. (Ps. 119:9; 148:12, 13; Ap. dela 16:1-3) Pomembno je, da se je Jezus, ki je bil popoln odsev svojega Očeta, še posebej zanimal za dobro mladih. Nekega otroka je celo obudil od mrtvih. Zagotovo bo takšen tudi kot mesijanski Kralj. (Mat. 19:13-15; Luka 8:41, 42, 49-56)

Zakaj Bog dopušča ”naravne nesreče“, ki povzročijo veliko škode lastnini in ljudem?

Bog ne povzroča potresov, orkanov, poplav, suš in vulkanskih izbruhov, o katerih tolikokrat poročajo v dnevnih poročilih. Teh ne uporablja, da bi kaznoval ljudi. Večidel jih povzročajo naravne sile, ki delujejo vse od ustvaritve zemlje. Biblija je za današnji čas napovedala velike potrese in lakote. Toda to ne pomeni, da sta Bog ali Jezus odgovorna zanje, kakor tudi meteorolog ni kriv za vreme, ki ga napove. Ker se vse te stvari dogajajo skupaj z drugimi stvarmi, ki so napovedane v sestavljenem znamenju konca te stvarnosti, dokazujejo, da so blagoslovi Božjega kraljestva blizu. (Luka 21:11, 31)

Človeštvo je velikokrat še najbolj krivo za nastalo škodo. Kako to? Kljub jasnim svarilom mnogi niso hoteli zapustiti nevarnih področij ali pa se niso hoteli ustrezno zavarovati. (Preg. 22:3; primerjaj Matej 24:37-39.)

Bog lahko nadzira naravne sile. Kar bo Jezus Kristus naredil za človeštvo v svojem mesijanskem Kraljestvu, je razvidno iz tega, da mu je Bog dal moč, da je umiril vihar na Galilejskem jezeru. (Mar. 4:37-41) S tem, ko je Adam Bogu obrnil hrbet, je odklonil takšno božansko pomoč zase in za svoje potomstvo. Tisti, ki bodo živeli v času Kristusove mesijanske vlade, bodo uživali takšno ljubečo skrb, ki jo lahko nudi samo vlada, ki je pooblaščena od Boga. (Iza. 11:9)

 Ali ljudi, ki se jim zgodi nesreča, kaznuje Bog, ker so hudobni?

Tisti, ki kršijo Božja merila, pač nosijo posledice. (Gal. 6:7) Včasih zelo hitro požanjejo grenko žetev. Včasih je pa morda videti, da dolgo uspevajo. Pravo nasprotje je bil Jezus Kristus, ki ni delal krivice, pa so zelo kruto ravnali z njim in ga usmrtili. Tako v tej stvarnosti na uspešnost ne smemo gledati kot na dokaz Božjega blagoslova in tudi nesreče niso dokaz njegovega neodobravanja.

Ko je Job izgubil svoje imetje in ga je zadela huda bolezen, se to ni zgodilo zaradi Božjega neodobravanja. Biblija jasno pravi, da je bil za to odgovoren Satan. (Job 2:3, 7, 8) Vendar pa so prijatelji, ko so obiskali Joba, menili, da je v takem stanju zaradi svoje hudobije. (Job 4:7-9; 15:6, 20-24) Jehova jih je takole karal: ”Srd moj je razvnet zoper tebe . . . ker niste govorili o meni pravega kakor hlapec moj Job.“ (Job 42:7)

Hudobneži so resda lahko nekaj časa uspešni. Asaf je pisal: ”Ker sem hudobneže zavidal, ko sem srečo grešnikov opazoval. V težavah smrtnikov ne živijo in njih nadloge ne bičajo kot sicer ljudi. Rogajo se in govore zlobno, zviška grozé z zatiranjem. Glej, takšni so grešniki, vedno si brezskrbno večajo moč.“ (Ps. 73:3, 5, 8, 12, EI)

Prišel bo dan Božjega obračuna. Takrat bo kaznoval hudobne in jih za večno uničil. V Pregovorih 2:21, 22 piše: ”Zakaj pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele in nezveste izpulili iz nje.“ Takrat bodo pravični, med katerimi so mnogi trpeli, uživali popolno zdravje in velikodušno jim bo na razpolago obilica zemeljskih pridelkov.

Če kdo reče:

’Zakaj Bog dopušča vse to trpljenje?‘

Odgovoriš lahko: ’To je stvar, ki globoko zadeva vse nas. Ali vas lahko vprašam, zakaj ste to pravzaprav vprašali?‘ Nato bi lahko dodal: (1) ’(Uporabi gradivo na   straneh 369, 370.)‘ (2) ’(Vpelji druge navedke, ki govore o osvoboditvi iz nekaterih situacij, ki povzročajo trpljenje posameznikom.)‘

Ali pa lahko rečeš (če jih skrbi krivičnost v svetu): ’Biblija pove, zakaj je danes takšno stanje. (Prop. 4:1; 8:9) Ali pa veste, da govori tudi o Božji rešitvi? (Ps. 72:12, 14; Dan. 2:44)‘

Druga možnost: ’Očitno verujete v Boga. Ali verjamete, da je Bog ljubezen? . . . Ali verjamete, da je moder in vsemogočen? . . . Potem mora imeti nekaj zelo dobrih razlogov, da dopušča trpljenje. Biblija pokaže, kateri so ti razlogi. (Glej  strani 369, 370.)‘