Usoda

Definicija: Neizbežen in često neugoden dogodek. Fatalizem je verovanje, da vse dogodke vnaprej določa božanska volja ali neka sila, ki je višja od človeka, in da se vse zgodi tako, kot je pač vnaprej določeno. Sam izraz kot tudi nauk nista biblijska.

Ali ima vsakdo že vnaprej določen ”čas smrti“?

To verovanje je bilo razširjeno med Grki in Rimljani. Po poganski grški mitologiji so tri boginje, sojenice, predle življenjsko nit, določile njeno dolžino in jo tudi pretrgale.

Propovednik 3:1, 2, govori o ’času smrti‘. Toda Propovednik 7:17 kaže na to, da pri tem ne gre za vnaprej določen trenutek, ki bi veljal za posameznika, saj svetuje: ”Ne bodi preveč brezbožen in ne bodi bedast: zakaj bi umrl, preden pride tvoj čas?“ V Pregovorih 10:27 piše: ”Brezbožnih leta pa se krajšajo.“ Psalm 55:23 pa dodaja: ”Ljudje krvoločni in zvijačni ne dožive dni svojih polovice.“ Kaj potem pomenijo besede v Propovedniku 3:1, 2? Opisujejo pač ponavljajoči se krog življenja in smrti v tem nepopolnem svetu. Je čas, ko se ljudje rodijo in čas, ko umrejo —  ponavadi mine kakih 70 do 80 let, včasih manj, včasih več. (Ps. 90:10; glej tudi Propovednik 9:11.)

Če bi bil človekov trenutek in način smrti določen že ob rojstvu ali že prej, potem se ne bi bilo treba varovati nevarnosti in skrbeti za zdravje ter za varnostne ukrepe, ki bi zmanjšali odstotek umrljivosti. Toda ali se ti bojno polje med vojno zdi ravno tako varno kot dom, daleč od njega? Ali skrbiš za svoje zdravje in ali vodiš svoje otroke k zdravniku? Zakaj kadilci umrejo v povprečju tri do štiri leta mlajši kot nekadilci? Zakaj je manj smrtnih nesreč, ko potniki v avtomobilu uporabljajo varnostne pasove in vozniki upoštevajo prometne predpise? Očitno je koristno biti previden.

Ali je vse, kar se dogaja, ’Božja volja‘?

2. Pet. 3:9: ”Gospod . . . [je] potrpežljiv . . . z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak, da vsi pridejo do izpokorjenja.“ (Toda vsi ne reagirajo na njegovo potrpežljivost. Če se kdo ne pokesa, to potem gotovo ni ’Božja volja‘. Primerjaj Razodetje 9:20, 21.)

Jer. 7:23-26: ”To sem jim [Izraelcem] zapovedal, govoreč: Poslušajte glas moj, in bodem vaš Bog, in vi mi bodete ljudstvo; in hodite po vsem tistem potu, ki vam ga bom ukazal, da bi se vam dobro godilo. Ali niso poslušali . . . sem pošiljal k vam vse hlapce svoje proroke vsak dan zgodaj zjutraj in neprenehoma; vendar me niso poslušali in niso nagnili ušesa svojega, ampak bili so trdovratni.“ (Hudobija v Izraelu gotovo ni bila ’Božja volja‘.)

Mar. 3:35: ”Kdorkoli stori voljo Božjo, ta je brat moj in sestra moja in mati.“ (Če bi bilo vse, kar kdo dela po ’Božji volji‘, potem bi vsakdo užival takšen odnos z Jezusom, kakršen je tule opisan. Vendar je nekaterim rekel: ”Vi ste iz očeta hudiča.“ [Jan. 8:44])

Zakaj se potem zgodijo nekatere na videz nerazložljive stvari?

Prop. 9:11, EI: ”Čas in naključje zadeva njih vse.“ (Človek torej postane žrtev nesrečnih okoliščin zaradi naključja in ne zaradi kakih vnaprej določenih dogodkov.)

 Ali je človek odgovoren za večino težav, zaradi katerih trpi sam ali pa trpijo drugi?

Rim. 5:12: ”Zatorej, kakor je po enem človeku [Adamu] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.“ (Nepopolnost in nagnjenost h krivici smo vsi podedovali od Adama.)

Prop. 8:9: ”Človek vlada ljudem v njih nesrečo.“

Preg. 13:1: ”Sin moder posluša pouk očetov.“ (Starši imajo velik vpliv na življenje svojih potomcev.)

Gal. 6:7: ”Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.“ (Tudi Pregovori 11:17; 23:29, 30; 29:15; 1. Korinčanom 16:18.)

Ali obstojajo nadnaravne sile, ki prav tako povzročajo gorje človeštvu?

Raz. 12:12: ”Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.“ (Tudi Apostolska dela 10:38.)

Ali Bog vse predvideva in vnaprej določa?

Iza. 46:9, 10: ”Da sem jaz Bog mogočni in nobenega ni drugega . . . in nihče ni meni enak, ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo; ki velim: Sklep moj bo stal in storil bom vse, kar me veseli.“ (Bog razodeva svoj namen, vnaprej določa nekatere stvari, da se potem zgodijo, kot on hoče, zgodijo se pa zaradi njegove vsemogočne sile.)

Iza. 11:1-3: ”In mladika požene iz obsekanega debla Jesejevega, in odraslek iz korenin njegovih prinese sad; [Jezus je bil rojen iz Jesejevega rodu.] in duh Gospodov bo počival nad njim . . . In blagougodje njegovo bode v strahu Gospodovem.“ (Jehova je lahko z zaupanjem napovedal to v zvezi s svojim Sinom, ker je že prej, od začetka ustvaritve lahko opazoval njegov odnos in vedenje v nebesih.) (O Jezusovem predčloveškem obstoju glej stran 128 pod naslovom ”Jezus Kristus“.)

5. Mojz. 31:20, 21: ”Kajti ko jih [Izraelski narod] pripeljem v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njih očetom, kjer  teče mleko in med, in oni bodo jedli in se nasitijo in odebele: tedaj se obrnejo k drugim bogovom in jim bodo služili, mene pa zaničevali in prelomili zavezo mojo. Ko jih torej zadenejo mnoge nesreče in bridkosti, naj govori ta pesem [ki je pripovedovala, kako so ravnali, ker niso cenili Božje naklonjenosti] zoper nje kot priča; . . . Vem namreč njih misli, s katerimi se pečajo že zdaj, preden sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo prisegel.“ (Upoštevaj, da je Bog lahko predvidel njihovo ravnanje, ni pa to pomenilo, da je bil zanj zato odgovoren ali pa da si je takšen njihov odnos celo želel. Toda na osnovi tega, kar so delali, je lahko predvidel konec. Podobno lahko tudi vremenoslovec na osnovi opažanj dokaj natančno napove vreme, kar pa seveda še ne pomeni, da ga tudi povzroča in ni nujno, da mu je tudi po volji.)

Ali to, da Bog lahko dogodke predvidi ali jih vnaprej določi, pomeni, da se na ta način vmešava v vsa dejanja svojega stvarstva?

Raz. 22:17: ”In kdor sliši, naj reče: Pridi! In kdor je žejen, pridi; kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.“ (Izbira ni vnaprej določena; prepuščena je posamezniku.)

Rim. 2:4, 5: ”Ali pa zaničuješ bogastvo njegove dobrote in prizanesljivosti in potrpljivosti, ne vedoč, da te dobrota Božja vodi na izpokorjenje? Temuč s svojo trdovratnostjo in z neizpokorljivim srcem sam sebi spravljaš jezo za dan jeze in razodetja pravične sodbe Boga.“ (Nihče ni prisiljen slediti predpisanim postopkom. Toda vsakdo odgovarja za svoja dejanja.)

Zef. 2:3: ”Iščite Gospoda, vsi krotki v deželi . . . iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze Gospodove.“ (Ali bi pravični in ljubeči Bog spodbujal ljudi, naj delajo kar je prav in naj upajo na nagrado, če bi vedel, da jim je že vnaprej določeno, da ne bodo uspeli?)

Ponazoritev: Kdor ima radijski sprejemnik, lahko posluša svetovne novice. Toda če lahko posluša določeno radijsko postajo, to še ne pomeni, da jo tudi res posluša. Najprej  mora vključiti radio in nato izbrati postajo. Podobno pa tudi Jehova lahko napove dogodke, toda Biblija pokaže, da to zmožnost uporablja izbirno in po svoji volji, pri tem pa upošteva pravico do svobodne volje, ki jo je dodelil svojim človeškim stvarjenjem. (Primerjaj 1. Mojzesova 22:12; 18:20, 21.)

Ali je Bog, ko je ustvaril Adama, vedel, da bo grešil?

Bog je položil pred Adama in Evo tole: ”Plodita in množita se in napolnita zemljo ter podvrzita si jo, in gospodujta ribam morskim in pticam nebeškim in vsem zverem, lazečim po zemlji.“ ”In Gospod Bog zapove človeku, rekoč: Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!“ (1. Mojz. 1:28; 2:16, 17) Ali bi spodbujal svoje otroke, naj se lotijo kakega načrta, ki da ima sijajno prihodnost, če bi vedel, da je ta že v začetku obsojen na neuspeh? Ali bi jih svaril pred škodo, medtem ko bi vedel, da si vse planiral tako, da bi jim zagotovo povzročilo bolečino? Ali je potem razumno pripisovati kaj takega Bogu?

Mat. 7:11: ”Če torej vi, ki ste hudobni [ali ”krivični kot ste“, NE], znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko več da Oče vaš, ki je v nebesih, dobrega tistim, ki ga prosijo?“

Če je Bog vnaprej določil in predvidel Adamov greh in vse, kar je temu sledilo, potem bi to pomenilo, da je Bog, ko je ustvaril Adama, namerno začel vso hudobijo, ki je bila storjena v človeški zgodovini. On bi bil potem izvor vseh vojn, kriminala, nemoralnosti, zatiranja, laži, hinavščine, bolezni. Toda Biblija jasno pravi: ”Ti nisi Bog mogočni, ki bi mu bila všeč brezbožnost.“ (Ps. 5:4) ”Brezbožnika pa in siloljubnega sovraži duša njegova.“ (Ps. 11:5) ”Bog . . . ne laže.“ (Titu 1:2) ”Zatiranja in silovitosti oprosti [tisti, ki ga Bog določi za mesijanskega kralja] njih dušo, ker draga je njih kri v očeh njegovih.“ (Ps. 72:14) ”Bog je ljubezen.“ (1. Jan. 4:8) ”Pravičnost ljubi in sodbo.“ (Ps. 33:5)

 Ali je Jehova vnaprej določil Jakobovo in Ezavovo usodo?

1. Mojz. 25:23, EI: ”Gospod ji je dejal [Rebeki]: ’Dva naroda sta v tvojem telesu, dvoje ljudstev iz tebe se bo razšlo, eno ljudstvo bo močnejše ko drugo in starejše [Ezav] bo služilo mlajšemu [Jakobu].‘“ (Jehova je lahko prebral genetski zapis nerojenih dvojčkov. To je lahko upošteval, ko je predvidel, kako se bodo lastnosti vsakega posameznega dečka razvile in je napovedal izid. [Ps. 139:16] Toda prav nič ne kaže, da bi točno določil njuno večno usodo ali da bi predvidel vse dogodke v njunem življenju.)

Ali je bilo Judu Iškarijotu vnaprej določeno, da bo izdal Jezusa?

Ps. 41:9: ”Celo prijatelj moj, ki sem mu zaupal, ki je jedel moj kruh, je vzdignil peto proti meni.“ (Upoštevaj, da prerokba ne pokaže natančno, kateri Jezusov prijatelj bo to. Jehova je vedel, da je Satan uporabil Davidovega svetovalca Ahitofela, da ga izda in je to dal zapisati, da bi prikazal, kako Satan deluje in kaj bo naredil v prihodnosti. Ne Bog, ampak ”hudič [je] . . . vdihnil odločitev v srce Juda Iškarijota, Simonovega sina, da ga [Jezusa] izda“. [Jan. 13:2, EI] Juda se ni uprl, ampak je popustil Satanovemu vplivu.)

Jan. 6:64: ”Jezus je namreč od začetka vedel . . . kdo je, ki ga izda.“ (Ne od začetka stvarstva ne od Judovega rojstva, ampak ”od začetka“ njegovega izdajalskega delovanja. Primerjaj 1. Mojzesova 1:1, Luka 1:2 in 1. Janezovo 2:7, 13. V vsakem od navedenih stavkov se beseda ”začetek“ uporablja v relativnem smislu. Upoštevaj tudi Janez 12:4-6.)

Ali ne govori apostol Pavel o kristjanih kot o ’vnaprej odločenih‘

Rim. 8:28, 29: ”Vemo pa, da tem, ki Boga ljubijo, vse služi v dobro, tem, ki so poklicani po sklepu Božjem. Kajti  katere je naprej spoznal, te je tudi vnaprej odločil [”predvidel“, KJ], da bodo enaki podobi njegovega Sinu, da bi on prvorojenec bil med mnogimi brati.“ (Tudi Efež. 1:5, 11) O teh istih ljudeh piše v 2. Petrovem 1:10: ”Zato se, bratje, tem bolj trudite, da utrdite poklic svoj in izvoljenje; kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar.“ (Če so bili posamezniki vnaprej določeni za rešitev, potem jim ta nikakor ne bi mogla uiti, ne glede na to, kar bi storili. Ker se mora vsak posameznik sam truditi, potem gre tu gotovo za skupino, ki je vnaprej določena. Bog je predvidel, da bo celotna skupina ustrezala vzoru, ki ga je dal Jezus Kristus. Tisti, ki jih je Bog izbral za to skupino, morajo svojo zvestobo šele dokazati, če želijo dejansko doseči nagrado, ki je pred njimi.)

Efež. 1:4, 5: ”Kakor nas je izvolil v njem [Jezusu Kristusu] pred ustanovitvijo sveta, da bodimo sveti in brezmadežni pred obličjem njegovim v ljubezni, odmenivši nas naprej za sinovstvo po Jezusu Kristusu za sebe, kakor je ugajalo volji njegovi.“ (Omeniti je treba, da v Luku 11:50, 51 Jezus vzporeja ’začetek sveta‘ s časom Abela. Abel je bil prvi človek, ki je bil vse svoje življenje v Božji milosti. Tako je po uporu v Edenu, toda pred spočetjem Abela, Jehova oblikoval svoj namen, da določi ”seme“, po katerem bo poskrbljeno za rešitev. [1. Mojz. 3:15] Jehova je določil, da bo z glavnim iz tega semena, Jezusom Kristusom, združena skupina njegovih zvestih sledilcev, ki bodo imeli delež z njim v novi vladavini čez vso zemljo, v mesijanskem Kraljestvu.)

Ali zvezde in planeti vplivajo na dogodke v našem življenju in ali nam dajejo znamenja, po katerih naj bi se odločali?

Od kod izvira astrologija?

”Zahodna astrologija neposredno izvira iz teorij in navad Kaldejcev in Babiloncev leta 2000 p.n.š.“ (The Encyclopedia Americana, 1977, Zv. 2, str. 557)

 ”Astrologija je bila osnovana na dveh babilonskih idejah: na zodiaku in na božanstvu nebeških teles. . . . Babilonci so pripisovali planetom moč, ki bi jo pričakovali od njihovih dozdevnih božanstev.“ (L. Sprague de Camp, Great Cities of the Ancient World, New York 1972, str. 150).

”V Babiloniji pa tudi v Asiriji, ki je bila neposredni poganjek babilonske kulture . . . je astrologija imela svoje mesto v uradnem kultu in je bila eden od obeh glavnih orodij, ki so ju imeli duhovniki na razpolago, . . . da so določali voljo in namere bogov; drugo je bilo gledanje v jetra živalskih žrtev. . . . Po tem, kako so se gibali Sonce, Mesec in še pet planetov, so prepoznavali, kaj pet bogov skupaj z mesečevim bogom Sinom in sončnim bogom Šamašem pripravlja za svet.“ (Encyclopedia Britannica, 1911, Zv. II, str. 796)

Kako gleda človekov Stvarnik na to navado?

5. Mojz. 18:10-12: ”Naj ne bo med vami nikogar, ki . . . vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari . . . Zakaj gnusoba je Gospodu, kdorkoli dela kaj takega.“

Babiloncem je rekel: ”Postavijo naj se torej razkladalci nebes, ogledovalci zvezd, ki oznanjajo na mesece, kar te bo zadelo, in naj te rešijo! Glej, kakor strnišče so . . . Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.“ (Iza. 47:13-15)