Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Véliki Babilon

Véliki Babilon

Véliki Babilon

Definicija: Svetovno krivoversko kraljestvo, ki vključuje vse religije, katerih nauki in dela niso v skladu s pravim čaščenjem Jehova, edinega pravega Boga. Krivoverstvo se je začelo v Babelu [pozneje znanem kot Babilon] in to po potopu v Noetovih dneh. (1. Mojz. 10:8-10; 11:4-9) Sčasoma so se babilonska verovanja in običaji razširili še v druge dežele. Tako je véliki Babilon postal prikladno ime za krivoverstvo kot celoto.

Kateri dokazi odkrivajo identiteto vélikega Babilona, opisanega v Razodetju?

Starodavni Babilon to pač ne more biti. Razodetje je bilo napisano ob koncu prvega stoletja n.š. in opisuje dogodke, ki bi naj segali prav v današnje dni. V The Encyclopedii Americani (Ameriški enciklopediji) piše: ”Mesto [Babilon] so pod vodstvom Kira Velikega zavzeli Perzijci leta 539 p.n.š. Pozneje je Aleksander Veliki nameraval proglasiti Babilon za glavno mesto svojega vzhodnega kraljestva, toda po njegovi smrti je Babilon postopoma izgubljal na pomembnosti.“ (1956, Zv. III, str. 7) Danes je to mesto neobljudena ruševina.

V simboliki Razodetja nastopa véliki Babilon kot ”mesto véliko“, ”kraljestvo“, ki vlada nad drugimi kralji. (Raz. 17:18) Ker je mesto, naj bi vključevalo mnogo organizacij; ker je kraljestvo, vključuje druge kralje v svoje področje in je zato mednarodnih razsežnosti. Opisano je, da ima odnose s političnimi vladarji in mnogo prispeva k bogastvu trgovcev, medtem ko je sámo tretji element, ki je ”postal . . . prebivališče hudičev“ in preganjalec ”prorokov in svetnikov“. (Raz. 18:2, 9-17, 24)

Stari Babilon je bil poznan zaradi svoje religije in izzivanja Jehova

1. Mojz. 10:8-10: ”On [Nimrod] je bil junak-lovec pred [zoper, NW] Gospodom . . . In začetek njegovega kraljestva je bil Babel [kasneje znan kot Babilon].“

Dan. 5:22, 23: ”In ti, Belsazar [babilonski kralj], . . . si se povzdignil zoper Gospoda nebes; in . . . hvalil si bogove iz srebra in zlata, iz brona, železa, lesa in kamena, ki ne vidijo, ne slišijo in ne čutijo; Boga pa, v čigar roki je dihanje tvoje in pri katerem so vsa pota tvoja, nisi p[r]oslavil.“

Na nekem starem klinopisu piše: ”V Babilonu je vsega skupaj 53 templjev glavnim bogovom, 55 Mardukovih svetišč, 300 svetišč zemeljskim božanstvom, 600 nebeškim božanstvom, 180 oltarjev boginje Ištar, 180 oltarjev bogov Nergala in Adada ter 12 drugih oltarjev različnih bogov.“ (Navedeno iz W. Keller, The Bible as History [Biblija kot zgodovina], New York 1964, str. 301)

The Encyclopedia Americana komentira: ”Sumerski civilizaciji [ki je bila del Babilona] so vladali duhovniki; na čelu države je bil lugal (dobesedno ’veliki mož‘), zastopnik bogov.“ (1977, Zv. 3, str. 9)

Jasno je torej, da je véliki Babilon, kot se pojavlja v Razodetju, verska tvorba. To, da je mesto in kraljestvo, ga ne omejuje na samo eno versko skupino, ampak so vanj vključene vse religije, ki nasprotujejo Jehovu, pravemu Bogu.

Starodavne babilonske verske koncepte in običaje najdemo v religijah vsega sveta

”V Egiptu, Perziji in Grčiji je bilo čutiti vpliv babilonskega verstva . . . Močno primes semitskih elementov v zgodnji grški mitologiji in v grških kultih danes priznavajo vsi učenjaki, tako da nadaljnje razlage niso potrebne. Ti semitski elementi so v veliki meri, rečeno natančneje, babilonski.“ (M. Jastrow, ml., The Religion of Babylonia and Assyria, Boston 1898, str. 699, 700)

Njihovi bogovi: Imeli so trojice bogov in med njihovimi božanstvi so bila tudi takšna, ki so predstavljala različne naravne sile, ki so še posebej vplivale na nekatere dejavnosti človeštva. (S. H. Hooke, Babylonian and Assyrian Religion, Norman, Okla., 1963, str. 14-40). ”Platonistična trojica, ki je sama le preurejena oblika starih trojic in poteka od najzgodnejših narodov, se kaže kot racionalna filozofska trojica atributov, ki so izpeljani v tri hipostaze ali božanske osebe, kakor o njih učijo krščanske cerkve. . . . Koncept božanske trojice, kakor si ga je zamislil grški filozof [Platon] . . . lahko najdemo v vseh starodavnih [poganskih] verstvih.“ (Nouveau Dictionnaire Universel, Pariz 1865-1870, urednik M. Lachâtre, Zv. 2, str. 1467)

Uporaba podob: ”[V mezopotamski religiji] so imele podobe osrednje mesto pri splošnem in tudi privatnem bogočastju, na kar kaže vseobsežno razdeljevanje teh cenenih podob. V osnovi so menili, da je božanstvo prisotno v podobi, če je ta imela kake posebne poteze in okrasje in če so zanjo prav skrbeli.“ (A. L. Oppenheim, Ancient Mesopotamia — Portrait of a Dead Civilization, Chicago 1964, str. 184)

Verovanje glede smrti: ”Niti ljudstvo niti učitelji verske misli [v Babilonu] niso pomislili na možnost popolnega uničenja tistega, kar je bilo nekoč priklicano v obstoj. Smrt je bila samo prehod iz ene oblike življenja v drugo.“ (The Religion of Babylonia and Assyria, str. 556)

Položaj duhovništva: ”Razlika med duhovnikom in laikom je bila značilnost te [babilonske] religije.“ (Encyclopædia Britannica, 1948, Zv. 2, str. 861)

Astrologija, vedeževanje, magija in čarovništvo: Zgodovinar A. H. Sayce piše: ”[V] religiji starega Babilona . . . naj bi vsaka stvar in sila narave imela svoj zi ali duh, nad katerim je imel oblast z magičnim eksorcizmom šamán ali čarodej-duhovnik.“ (The History of Nations, New York 1928, Zv. 1, str. 96) ”Kaldejci [Babilonci] so dosegli velik napredek pri proučevanju astronomije, ker so se pač trudili odkriti prihodnost v zvezdah. To védo imenujemo ’astrologija‘.“ (R. M. Engberg, The Dawn of Civilization and Life in the Ancient East, Chicago 1938, str. 230)

Véliki Babilon je kot sprijena nečistnica, ki živi v nesramnem razkošju

Raz. 17:1-5, EI: ”Tedaj je pristopil eden izmed sedmih angelov, ki so imeli sedem čaš, in je spregovoril z mano: ’Pridi, da ti pokažem sodbo nad véliko vlačugo, ki sedi nad mnogimi vodami. Z njo so nečistovali kralji zemlje, prebivalci zemlje pa so se upijanjali z vinom njenega nečistovanja‘. . . . Na čelu je imela napisano ime, ki je bilo skrivnost: ’Véliki Babilon, mati vseh vlačug in gnusob na zemlji.‘“ Razodetje 18:7 (EI) dodaja, ’da si je privoščila sijaja in naslad [nesramnega razkošja, NW]‘.

Ali mar ni res, da se največje verske organizacije že kar iz navade družijo s političnimi vladarji, da bi tako segle po moči in dobičku, čeprav to preproste ljudi peha v trpljenje? Ali morda ni tudi res, da njihova visoka duhovščina živi v razkošju, čeprav mnogi izmed tistih, ki naj bi jim kot duhovniki služili, morda živijo v bedi?

Zakaj lahko po pravici štejemo k vélikemu Babilonu religije, ki trdijo, da so krščanske, hkrati s tistimi, ki o Bogu Biblije ne vedo nič?

Jak. 4:4: ”Prešeštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo do Boga? Kdorkoli torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik.“ (Če si izberejo prijateljstvo s svetom in posnemajo njegova pota, čeprav vedo, kaj pravi Biblija o Bogu, se v resnici sami naredijo za Božje sovražnike.)

2. Kor. 4:4; 11:14, 15: ”Ki jim je bog tega sveta nevernim oslepil misli, da jim ne zasveti svetlost evangelija slave Kristusa, ki je podoba Božja.“ ”Sam satan se izpreminja v angela svetlobe. Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti; katerih konec bode po njih delih.“ (Vsi, ki ne častijo pravega Boga tako, kot je sam določil, v resnici častijo samega Satana Hudiča, Jehovovega glavnega nasprotnika, čeprav trdijo, da so kristjani. Glej tudi 1. Korinčanom 10:20.)

Mat. 7:21-23: ”Ne pride vsak, kdor mi [Jezusu Kristusu] pravi: Gospod, Gospod, v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolnjuje voljo Očeta mojega, ki je v nebesih. Veliko mi jih poreče tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prorokovali v tvojem imenu, in hudičev izganjali s tvojim imenom, in mnogo čudežev delali s tvojim imenom? In tedaj jim povem očitno: Nikoli vas nisem poznal; poberite se od mene, ki delate krivico!“

Zakaj je nujno, da brez oklevanja izidemo iz vélikega Babilona?

Raz. 18:4, EI: ”Pojdi stran od njega, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njegovih grehih in da te ne prizadenejo njegove šibe!“

Raz. 18:21, EI: ”Tedaj je silen angel vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen, in ga zagnal v morje, rekoč: ’S takšnim zamahom bo vržen Babilon, veliko mesto, in ga ne bo več najti.‘“

Luka 21:36: ”Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.“

Kaj se bo zgodilo z ljudmi iz preteklosti, ki niso poznali biblijske resnice, in so živeli in umrli kot del vélikega Babilona?

Ap. dela 17:30: ”Bog torej ukazuje sedaj, ne ozirajoč se na čase nevednosti, vsem ljudem povsod, naj se izpokore.“

Ap. dela 24:15: ”Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.“ (O tem, kdo so ’nepravični‘, ki bodo vstali, bo odločil Bog.)

Job 34:12: ”Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično in Vsemogočni ne skrivi pravice.“