Vera

Definicija: ”Vera pa je trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo.“ (Heb. 11:1) Prava vera ni lahkovernost, torej vera brez trdnega dokaza ali vera iz želje, da bi kaj bilo tako, kot bi radi. Pristna vera terja osnovno ali temeljno spoznanje, seznanjenost z dokazi, prav tako iskreno cenjenje tega, o čemer dokazi govorijo. Čeprav je res, da prave vere ni brez natančnega spoznanja, pa v Bibliji vseeno piše, da človek veruje ”s srcem“. (Rim. 10:10)

Zakaj mnogo ljudi nima vere?

Vera je sad Božjega duha in Bog z veseljem daje svoj duh tistim, ki ga iščejo. (Gal. 5:22; Luka 11:13) Ljudje brez vere ne iščejo ta duh ali pa delajo to iz napačnega  razloga. Lahko pa se tudi upirajo njegovemu delovanju na lastno življenje. Na to vpliva mnogo stvari:

Pomanjkanje natančnega biblijskega spoznanja: Biblija je plod Božjega duha, navdihnil jo je Bog. (2. Tim. 3:16, 17; 2. Sam. 23:2) Če kdo ne proučuje dovolj, zavira razvoj prave vere. Člani cerkva sicer imajo Biblijo, poučujejo pa človeške ideje, namesto Božje besede, zato jim manjka prava vera v Boga in v njegov namen. Pri reševanju življenjskih problemov se bodo raje zanašali na svoje lastne ideje in ideje drugih. (Primerjaj Matej 15:3-9.)

Razočaranje nad religijo: Mnogi so bili razočarani zaradi hinavščine v krščanskih cerkvah, ki trdijo, da učijo Božjo besedo, toda ne živijo po tem, kar ona pravi. Drugi pripadajo nekrščanskim verstvom, toda videli so slabe sadove njihovih navad ali pa so spoznali, da jim njihovo verovanje pravzaprav ni pomagalo pri reševanju življenjskih problemov. Pomanjkanje natančnega spoznanja pravega Boga takšne odvrne od vsega, kar je povezano z vero. (Primerjaj Rimljanom 3:3, 4; Matej 7:21-23.)

Ne razumejo, zakaj Bog dopušča hudobijo: Večina ljudi ne razume, zakaj Bog dopušča hudobijo, zato ga krivijo za vse slabo. Ne doumejo, da človek ni nagnjen k hudobnosti zaradi Božje volje, ampak zaradi Adamovega greha. (Rim. 5:12) Morda ne vedo za Satana Hudiča in za njegov vpliv na svetovne zadeve, zato Bogu pripisujejo vso hudobijo, ki jo zakrivi Satan. (1. Jan. 5:19; Raz. 12:12) Če se pa do neke mere tega že zavedajo, pa morda mislijo, da Bog odlaša z ukrepanjem, ker ne poznajo spornega vprašanja vesoljne suverenosti in ne razumejo, da jim je Božja potrpežljivost vse do današnjih dni nudila nezasluženo priložnost za rešitev. (Rim. 2:4; 2. Pet. 3:9) Tako tudi ne vedo, da je Bog določil čas, ko bo vse, ki delajo hudobijo, za vedno uničil. (Raz. 22:10-12; 11:18; Hab. 2:3)

V življenju se ravnajo po mesenih željah in pogledih: Na splošno se tisti, ki jim manjka osmišljena vera,  posvečajo drugim interesom. Nekateri morda rečejo, da verjamejo v Biblijo, toda nikoli je še niso temeljito proučili ali pa morda niso spoštljivo razmislili o tem, kar so brali, in o tem, zakaj in kako se vse to nanaša na vsakodnevno življenje. (Primerjaj 1. letopisov 28:9.) Včasih jim ni uspelo obdržati vere, ki so jo že imeli, ampak so dovolili, da so jim zavladale želje po nepravičnih stvareh in speljale njihova srca od Boga in njegovih poti. (Heb. 3:12)

Kako lahko človek pridobi vero?

Rim. 10:17: ”Vera je torej iz slišanega oznanila.“ (Primerjaj Dejanja apostolov 17:11, 12; Janez 4:39-42; 2. letopisov 9:5-8. Človek mora najprej spoznati, kaj govori Biblija, in to svoje prepričanje bo potem utrdil, če jo bo temeljito raziskoval, tako da se bo prepričal v njeno zanesljivost.)

Rim. 10:10: ”S srcem se namreč veruje.“ (Ko človek razmišlja o božanskih stvareh, jih začne ceniti, in si jih vtisne v svoje simbolično srce.)

Vera se utrjuje, če človek ravna v skladu z Božjimi obljubami in nato vidi dokaz, da Jehova blagoslavlja njegovo delo. (Glej Psalm 106:9-12.)

Ponazoritev: Morda imaš prijatelja, za katerega lahko rečeš: ’Temu človeku zaupam. Lahko računam, da bo držal besedo; in če bom imel problem, vem, da bo prišel in mi pomagal.‘ Prav gotovo ne boš tako govoril o človeku, ki si ga včeraj prvič srečal, ali ne? To bi moral biti nekdo, s katerim se že dolgo družiš, ki je že večkrat dokazal, da je zanesljiv. Podobno je z vero. Da bi verovali, je potreben čas za spoznanje Jehova in njegovega delovanja.

Vera v obstoj Boga

Glej strani 46-52 pod glavnim naslovom ”Bog“.

Vera v novo, pravično stvarnost

Ko se človek dobro seznani s poročilom o tem, kako Jehova ravna s svojimi služabniki, misli tako kot Jozue, ko  je rekel: ”Spoznajte torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Gospod, Bog vaš; vse se je uresničilo, ne ena beseda ni izginila.“ (Joz. 23:14)

Biblijske obljube o povrnjenem zdravju, vstajenju od mrtvih itd. podkrepijo poročila o čudežih, ki jih je delal Jezus. Ta niso izmišljena. Beri poročilo iz Evangelijev in spoznal boš, da so zgodovinsko točna. Zemljepisni kraji so imenovani; zapisana so imena takratnih posvetnih vladarjev; ohranjena so poročila mnogih očividcev. Če razmišljamo o tem, si lahko utrdimo vero v biblijske obljube.

Pojdi v Kraljevsko dvorano Jehovovih prič in na kakšnega od njihovih velikih shodov in videl boš, da se uporaba biblijskih nasvetov odraža v njihovem življenju. Ljudje lahko zaradi njih postanejo pošteni, moralno pokončni, tako da lahko zbrani iz vseh ras in narodov živijo in delajo skupaj v duhu pravega bogočastja.

Ali so res potrebna dela, če človek veruje?

Jak. 2:17, 18, 21, 22, 26: ”Tako tudi vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi. Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del. Ali ni bil Abraham, oče naš, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, sina svojega, na oltarju? Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna. Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.“

Ponazoritev: Mladenič dvori dekletu in ji govori, kako jo ima rad. Toda, ali je ta njegova ljubezen res tako globoka, če se sploh nima namena poročiti z njo? Prav tako z deli dokazujemo pristnost svoje vere in ljubezni. Če Boga ne poslušamo, ga ne ljubimo zares in nimamo vere v pravičnost njegovih poti. (1. Jan. 5:3, 4) Toda rešitve si ne moremo zaslužiti, ne glede na to, kakšna dela delamo. Večno življenje je Božji dar po Jezusu Kristusu, ne pa plačilo za naša dela. (Efež. 2:8, 9)