Vstajenje

Definicija: Grška beseda anástasis, prevedena z ”vstajenje“, dobesedno pomeni ”znova vstati“ in se nanaša na vstajenje od mrtvih. Cel izraz ”vstajenje od mrtvih“ se v Svetem pismu večkrat uporablja. (Mat. 22:31; Ap. dela 4:2; 1. Kor. 15:12) V hebrejščini je ta izraz techiyáth hammethím in pomeni ”oživitev mrtvih“. (Mat. 22:23, glej opombo pod črto v prevodu NW z referencami.) Vstajenje pomeni reaktivacijo življenjskega vzorca, ki ga je Bog ohranil v svojem spominu. Po Božji volji bodo posamezniki vstali bodisi v človeškem ali duhovnem telesu in ohranili svojo osebno identiteto: isto osebnost in isti spomin, kot so ga imeli, ko so umrli. Vstajenje od mrtvih je veličasten izraz Jehovove nezaslužene dobrote; kaže na njegovo modrost in moč in je način, po katerem bo izpolnjen njegov prvotni namen glede zemlje.

Ali je vstajenje ponovna združitev nesmrtne duše s telesom?

To bi bilo seveda možno le v primeru, da bi ljudje imeli neumrljivo dušo, ki bi se lahko ločila od telesa. Biblija tega ne uči. To mnenje je povzeto iz grške filozofije. Biblijski nauk o duši je pojasnjen na straneh 69-72. Za dokaz o izvoru krščanskega nauka o nesnovni, neumrljivi duši glej stran 73.

 Ali je Jezus vstal v telesu in ali ima takšno telo tudi sedaj v nebesih?

1. Pet. 3:18: ”Kristus je enkrat trpel za grehe, pravični za krivične, da nas pripelje Bogu, usmrčen v mesu,  oživljen pa v duhu (”po duhu“, KJ, EI, JPS, EI-75; ”v duhu“, RS, NE, Dy, JB).“ (Ob vstajenju je Jezus dobil duhovno telo. V grškem besedilu sta besedi ”meso“ in ”duh“ postavljeni v medsebojno nasprotje in obe v dajalniku; če torej prevajalec prevede ”po duhu“, mora potem prevesti tudi ”po mesu“, če pa uporabi izraz ”v mesu“, mora potem reči ”v duhu“.)

Ap. dela 10:40, 41: ”Tega [Jezusa Kristusa] je Bog obudil tretji dan in dal, da so ga videli, ne vse ljudstvo, nego priče, poprej izvoljene od Boga.“ (Zakaj ga drugi niso videli? Zato, ker je bil zdaj duhovno stvarjenje, in si je, kar so svoj čas delali tudi angeli, nadeval različna snovna telesa, da bi ga videli, vendar pa se je pokazal samo svojim učencem.)

1. Kor. 15:45, EI: ”Tako tudi piše: Prvi ’človek‘ Adam ’je postal živo bitje‘, poslednji Adam [Jezus Kristus, ki je bil popoln, kot je bil Adam, ko je bil ustvarjen] pa oživljajoč duh.“

Kaj pomenijo besede o telesu, v katerem je bil obujen Jezus, iz Luka 24:36-39?

Luka 24:36-39, EI: ”Ko so se oni [učenci] o tem pogovarjali, je sam stopil mednje in jih pozdravil: ’Mir vam bodi!‘ Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Rekel jim je: ’Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.‘“

Ljudje duhov ne morejo videti, zato so učenci najbrž mislili, da vidijo prikazen ali videnje. (Primerjaj Marko 6:49, 50.) Jezus jim je zagotovil, da ni prikazen; lahko so videli njegovo telo in se ga dotikali, občutili njegove kosti; tudi jedel je z njimi. Podobno so si tudi v preteklosti angeli nadeli snovna telesa, da bi jih lahko ljudje videli; celo jedli so in nekateri so se celo poročili in so postali očetje. (1. Mojz. 6:4; 19:1-3) Po vstajenju se Jezus ni vedno pojavil v istem mesenem telesu  (morda je hotel ojačati v njihovem razumu dejstvo, da je v resnici duh), zato ga niso takoj prepoznali niti njegovi najbližji sodelavci. (Jan. 20:14, 15; 21:4-7) Vendar je Jezus s tem, ko se jim je velikokrat pojavljal v snovnem telesu in govoril ter delal stvari, po katerih so ga lahko prepoznali, krepil njihovo vero v to, da je resnično obujen od mrtvih.

Če bi bili učenci videli Jezusa dejansko v telesu, v katerem je sedaj v nebesih, potem se pozneje Pavel ne bi obrnil na oslavljenega Kristusa kot na ’podobo bitja njegovega [Božjega]‘, ker je Bog duh in ni nikoli bil mesen. (Heb. 1:3; primerjaj 1. Timoteju 6:16.)

Ko beremo poročila o Jezusovem prikazovanju po vstajenju, nam bodo stavki iz 1. Petra 3:18 in 1. Korinčanom 15:45, navedeni na  straneh 403, 404, pomagali to prav razumeti.

Glej tudi strani 128, 129 pod ”Jezus Kristus“.

Kdo vse bo obujen za življenje s Kristusom v nebesih in kaj bodo tam delali?

Luka 12:32: ”Ne boj se, mala čreda! kajti Oče vaš je sklenil, dati vam kraljestvo.“ (Sem ne spadajo vsi, ki verujejo: število je omejeno. V nebesih so zaradi posebnega namena.)

Raz. 20:4, 6, EI: ”Nato sem videl prestole: tistim, ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili . . . Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi nima druga smrt nobene oblasti, ampak bodo postali duhovniki božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.“

Glej tudi strani 185-191 pod naslovom ”Nebesa“.

Ali bodo tisti, ki bodo vstali za nebeško življenje, nazadnje prejeli svoja oslavljena mesena telesa?

Fil. 3:20, 21, EI: ”[Gospod Jezus Kristus] . . . bo z božjo močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše  bedno telo, tako da ga bo naredil podobno svojemu poveličanemu telesu.“ (Ali to pomeni, da bodo njihova mesena telesa navsezadnje oslavljena v nebesih? Ali pa, da bodo namesto v nižja mesena telesa, odeti v veličastna duhovna telesa, ko bodo obujeni za nebeško življenje? Naj nam tudi na to odgovori Sveto pismo.)

1. Kor. 15:40, 42-44, 47-50, EI: ”So nebesna in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih teles. Tako je tudi z vstajenjem mrtvih . . . Sejemo v zemeljsko telo, vstaja duhovno telo . . . Prvi človek [Adam] je iz prsti, drugi človek [Jezus Kristus] je iz nebes. Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. In kakor smo imeli podobo zemeljskega, bomo imeli tudi podobo nebeškega. To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati božjega kraljestva, pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti.“ (Besedilo ne pusti nikakršnega mešanja dveh vrst teles, ali da bi meseno telo šlo v nebesa.)

Kako je Jezus pokazal, kaj bo vstajenje pomenilo za človeštvo na splošno?

Jan. 11:11, 14-44, EI: ”[Jezus je rekel učencem:] ’Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.‘ . . . Tedaj jim je Jezus naravnost rekel: ’Lazar je umrl.‘ . . . Jezus je torej prišel in dobil Lazarja, ko je bil že štiri dni v grobu. . . . Jezus ji [Marti, Lazarjevi sestri] reče: ’Jaz sem vstajenje in življenje.‘ . . . zaklical [je] na ves glas: ’Lazar, pridi ven!‘ In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in obraz ovit s prtom. Jezus jim reče: ’Razvežite ga in pustite, naj hodi!‘ (Če bi Jezus poklical Lazarja iz stanja blaženosti iz drugega sveta, bi to pač ne bilo prijazno. Toda Jezus je obudil Lazarja iz neživega stanja in to je bilo prijazno do vseh, tako Lazarja kot do njegovih sestra. Lazar je bil tako spet živ človek.)

 Mar. 5:35-42, EI: ”Prišli [so] od predstojnikove hiše in sporočili Jairu: ’Tvoja hči je umrla, kaj še nadleguješ učitelja!‘ Jezus sliši od strani, kaj pravijo in reče predstojniku shodnice: ’Ne boj se, samó veruj!‘ . . . in vzame s seboj očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce in stopi tja, kjer je bila deklica. Deklico prime za roke in ji reče: ’Talíta kum‘, kar pomeni: ’Deklica, rečem ti, vstani!‘ Deklica je pri priči vstala in hodila, imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.“ (Ko se bo na zemlji v času Kristusove tisočletne vladavine začelo vsesplošno vstajenje, bodo brez dvoma mnogi milijoni staršev in njihovih otrok presrečni, ko bodo ponovno skupaj.)

Kakšno upanje čaka tiste, ki bodo obujeni za življenje na zemlji?

Luka 23:43, NW: ”Resnično ti pravim danes, boš z menoj v raju.“ (Vsa zemlja bo pod vladavino kralja Kristusa spremenjena v raj.)

 Raz. 20:12, 13, EI: ”Nato sem videl umrle, velike in male, kako stoje pred prestolom. In odprle so se knjige. Odprla pa se je tudi druga knjiga: knjiga življenja. Umrli so bili sojeni po tem, kar je bilo napisano v knjigah, vsak po svojih delih . . . In vsak je bil sojen po svojih delih.“ (Odpiranje knjig očitno kaže na čas vzgoje po Božji volji v skladu z Izaija 26:9. Dejstvo, da se bo odprla ”knjiga življenja“, pokaže, da bodo vsi tisti, ki bodo upoštevali to vzgojo, imeli priložnost, da bodo njihova imena vpisana v to knjigo. Obetalo se jim bo večno življenje v človeški popolnosti.)

Glej tudi strani 133-138 pod ”Kraljestvo“.

Ali to pomeni, da bodo nekateri vstali samo zato, da bodo obsojeni in bodo nato določeni za drugo smrt?

Kaj pomenijo besede iz Janeza 5:28, 29, EI? Tam piše: ”Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo slišali  njegov glas vsi, ki so v grobeh. In tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi.“ Te Jezusove besede je treba razumeti v luči Razodetja, ki ga je pozneje dobil Janez. (Glej Razodetje 20:12, 13, navedeno na  strani 407.) Vsi, tisti ki so v preteklosti delali dobre stvari in tisti, ki so delali slabe, bodo ’sojeni vsak po delih svojih‘. Katerih delih? Če bi bili ljudje obsojeni na osnovi del svojega preteklega življenja, bi bilo to v nasprotju z Rimljanom 6:7: ”Kdor je umrl, je oproščen greha.“ Prav tako bi tudi ne bilo logično obuditi ljudi samo zato, da bi bili uničeni. Tako je v Janezu 5:28, 29a Jezus omenil vstajenje, ki je še pred nami; nato je v drugem delu 29. vrstice povedal, kaj se bo zgodilo za tem, ko bodo obujeni za človeško popolnost in postavljeni na sodbo.

Kaj Razodetje 20:4-6 pove o tistih, ki bodo obujeni na zemljo?

Raz. 20:4-6, EI: ”Nato sem videl prestole: tistim, ki so sedli nanje, je bila dana oblast, da so sodili. Videl sem duše tistih, ki so bili obglavljeni, ker so pričali za Jezusa in za božjo besedo [Boga, NW] . . . Oživeli so in kraljevali s Kristusom tisoč let. Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let. To je prvo vstajenje. Blažen in svet, kdor ima delež pri prvem vstajenju! Nad takimi druga smrt nima nobene oblasti, ampak bodo postali duhovniki božji in Kristusovi ter bodo kraljevali z njim tisoč let.“

Besedilo ”Drugi mrtvi pa niso oživeli, dokler se ni dopolnilo tisoč let“ je v NW in Mo navedeno v oklepaju, kar pomaga bralcu povezati misli s tem, kar sledi. Jasno piše, da ”drugi mrtvi“ ne bodo deležni prvega vstajenja. To vstajenje je za tiste, ki bodo vladali s Kristusom tisoč let. Ali to pomeni, da noben človek, razen tistih, ki bodo s Kristusom vladali v nebesih, ne bo živel v omenjenem tisočletju? Ne, kajti če bi bilo tako, bi to pomenilo, da bi ti duhovniki ne imeli komu služiti in njihovo področje bi bila opustošena zemlja.

 Kdo so potem ”drugi mrtvi“? To so vsi tisti ljudje, ki so umrli za posledicami Adamovega greha in vsi preživeli iz velike stiske in tisti, ki bodo rojeni v času tisočletnega Kraljestva. Vsi ti potrebujejo odrešitev od posledic tega greha. (Primerjaj Pismo Efežanom 2:1.)

V kakšnem smislu bodo ”oživeli“, ko se dopolni tisoč let? To ne pomeni vstajenja. ’Oživeti‘ pomeni veliko več kot samo človekov obstoj. To pomeni doseči človeško popolnost brez vseh vplivov Adamovega greha. Upoštevaj, da se to v 5. vrstici pojavi takoj za stavkom, ki govori o tistih, ki bodo ”oživeli“ v nebesih. Zanje to pomeni življenje brez vseh vplivov greha; dana jim je še celo posebna prednost — nesmrtnost. (1. Kor. 15:54) Za ”druge mrtve“ pomeni torej to življenje v človeški popolnosti.

Kdo bo vključen v zemeljsko vstajenje?

Jan. 5:28, 29, EI: ”Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo slišali njegov [Jezusov] glas vsi, ki so v grobeh.“ (Grška beseda, ki je prevedena z ’grobovi‘, ni množinska oblika besede táphos [jama, kraj, kjer je kdo pokopan] ali beseda haídes [splošno človeško grobišče], ampak je množinska oblika besede mnemeíon v dajalniku [spominska grobnica]. To poudarja ohranjanje spomina umrlih. Tisti, ki so v Božjem spominu, bodo obujeni z možnostjo na večno življenje, ne pa tudi tisti, katerih spomin je zaradi neodpustljivih grehov zapisan geheni. [Mat. 10:28; Mar. 3:29; Heb. 10:26; Mal. 3:16])

Ap. dela 24:15, EI: ”In zaupam v Boga, da bodo vstali pravični in krivični.“ (Tisti, ki živijo v skladu z Božjimi pravičnimi načeli in tisti, ki zaradi svoje nevednosti delajo krivične stvari, bodo obujeni. Biblija ne pove, kateri posamezniki, ki so pomrli, bodo vstali. Toda lahko smo prepričani, da bo Bog, ki pozna vsa dejstva, ravnal nepristransko, pravično, kar pomeni milostno in po svojih pravičnih merilih. Primerjaj 1. Mojz. 18:25.)

 Raz. 20:13, 14: ”In dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država sta bili vrženi v jezero ognjeno.“ (Tako bodo tisti, katerih smrt je posledica Adamovega greha, obujeni, ne glede na to, ali so bili pokopani v morju ali v hadu, splošnem grobu vseh mrtvih ljudi na zemlji.)

Glej tudi glavni naslov ”Rešitev“.

Kje bodo vse te milijarde živele, če bodo obujene od mrtvih?

Zelo približna ocena števila ljudi, ki so kdaj živeli na zemlji, je 20 000 000 000. Zdaj vemo, da ne bodo vsi obujeni. Toda, četudi domnevamo, da bodo, bo dovolj prostora. Zemeljska površina zemlje obsega kakih 147 600 000 km². Če bi polovico te površine prihranili za druge namene, bi bilo še vedno približno 0,37 ha na človeka, kar je več kot dovolj za preživetje s pridelano hrano. Korenina sedanjega pomanjkanja hrane ni v nesposobnosti zemlje, da rodi, ampak v političnem tekmovanju in komercialnem pohlepu.

Glej tudi stran 420 pod naslovom ”Zemlja“.