Satan Hudič

Definicija: Duhovno bitje, ki je glavni nasprotnik Boga Jehova in vseh častilcev pravega Boga. Satan je dobil ime zaradi svojega upora zoper Jehova. Satan je poznan tudi kot Hudič, ker je največji obrekovalec Boga. Satan je opisan kot stara kača, očitno zaradi tega, ker je v Edenu po kači zapeljal Evo. Zaradi tega je ”kača“ postala sinonim za ”zapeljivca“. V knjigi Razodetje je Satan simbolično prikazan kot uničujoči zmaj.

Kako lahko vemo, da takšna duhovna oseba resnično obstoja?

Biblija je glavni vir dokazov. Tam je večkrat omenjen po imenu (Satan 52 krat, Hudič 33 krat). V njej so zapisana tudi pričevanja o Satanovem obstoju. Kdo je priča? Jezus Kristus, ki je pred svojim prihodom na zemljo živel v nebesih, je to hudobno bitje večkrat imenoval z imenom. (Luka 22:31; 10:18; Mat. 25:41)

To, kar Biblija govori o Satanu Hudiču, ima svoj smisel. Zlo, ki ga danes ljudje doživljajo, je zdaleč večje od njihovih hudobnih del. Biblijsko poročilo o Satanovem izvoru in njegovih aktivnostih pojasni, zakaj kljub želji večine, da bi živeli v miru, človeštvo že tisočletja tepe sovraštvo, nasilje in vojna in zakaj je to danes doseglo takšnjo stopnjo, da celotnemu človeštvu že grozi z uničenjem.

Če bi Hudiča ne bilo, bi človek pač ne imel dosti od tega, če bi verjel, kar Biblija govori o njem. Velikokrat so ljudje, ki so se nekdaj ukvarjali z okultizmom ali so pripadali skupinam, ki so se ukvarjale s spiritizmom, povedali, kako so bili kdaj zbegani zaradi tega, ker so slišali ”glasove“ iz nevidnih virov in ker so jih ”obsedla“ nadnaravna bitja. Pravo olajšanje so začutili, ko so spoznali, kaj Biblija govori o Satanu in njegovih demonih, in so si prizadevali, da bi se s pomočjo Božjih nasvetov  odrekli spiritističnih navad in v molitvi iskali Jehovovo pomoč. (Glej strani 310-315 pod naslovom ”Spiritizem“.)

Verovati v obstoj Satana ne pomeni sprejeti tudi zamisli, da ima rogove, šilast rep, vile in da cvre ljudi v gorečem peklu. Biblija Satana ne opisuje tako. Tako so si ga zamislili srednjeveški umetniki pod vplivom upodobljenega grškega boga Pana in Inferna, dela italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Biblija ne uči o gorečem peklu, pač pa pravi, da ’mrtvi ničesar ne vedo‘. (Prop. 9:5)

Ali je Satan morda samo zlo v ljudeh?

V Jobovi knjigi 1:6-12 in 2:1-7 piše o razgovoru med Bogom Jehovom in Satanom. Če bi bil Satan le zlo v ljudeh, bi v tem primeru pač moral biti v Jehovu. Toda to je v popolnem nasprotju s tem, kar pravi Biblija o Jehovu, in sicer da ”v njem ni krivice“. (Ps. 92:15; Raz. 4:8) Zanimivo je, da je v Jobovem poročilu uporabljena hebrejska beseda hasSatán (Satan, z določnim členom), kar kaže na izrazitega Božjega upornika. (Glej tudi Zaharija 3:1, 2, opombo pod črto v NW with References.)

V Luku 4:1-13 piše, da je Satan skušal zapeljati Jezusa, da bi se ta ravnal po njegovih ukazih. Poročilo navaja Satanove izjave in Jezusove odgovore nanje. Ali je Jezusa skušalo zlo, ki bi bilo v njem? To bi ne bilo v skladu z biblijskim opisom Jezusa, ki pravi, da je bil brez greha. (Heb. 7:26; 1. Pet. 2:22) Čeprav Janez 6:70 za opis slabe lastnosti, ki se je razvila v Judu Iškarijotu, uporablja grško besedo diábolós, Luka 4:3 uporablja izraz ho diábolos (Hudič, z določnim členom), kar pomeni točno določeno osebo.

Ali je valjenje krivde na Hudiča le pot, kako zbežati pred odgovornostjo zaradi slabega stanja?

Nekateri krivijo Hudiča za tisto, kar sami zagrešijo. Biblija pa pove, da so ljudje velikokrat sami odgovorni za hudobijo, ki jo doživljajo bodisi zaradi drugih ali pa kot posledico svojih lastnih dejanj. (Prop. 8:9; Gal. 6:7) Biblija nas ni pustila v nevednosti glede obstoja in zvijač  nadnaravnega sovražnika, ki je človeštvu povzročil že toliko gorja. Pokaže nam, kako se lahko otresemo njegovega vpliva.

Od kod izhaja Satan?

Vsa Jehovova dela so popolna; v njem ni krivice; zato tudi ni ustvaril nikogar hudobnega. (5. Mojz. 32:4; Ps. 5:4) Ta, ki je postal Satan, je bil prvotno popolni Božji sin. Ko je Jezus rekel, da Hudič ”ni vztrajal v resnici“, je pokazal, da je nekoč bil ”v resnici“. (Jan. 8:44, EI) Ker pa je vsem Božjim inteligentnim stvarjenjem dana prosta volja, jo je dobil tudi ta duhovni sin. Zlorabil je svobodo izbire in dovolil, da se je v srcu začel precenjevati in hrepeneti po časti, ki je pripadala samo Bogu. Tako je zvabil Adama in Evo, da sta raje poslušala njega kot Boga. S svojim ravnanjem se je napravil za Satana, kar pomeni ”nasprotovalec“. (Jak. 1:14, 15; glej tudi stran 91 pod naslovom ”Greh“.)

Zakaj Bog ni uničil Satana takoj, ko se je uprl?

Satan je zastavil resna sporna vprašanja: (1) Pravičnost in zakonitost Jehovove suverenosti. Ali je Jehova odtegnil ljudem svobodo, ki bi prispevala k njihovi sreči? Ali so bile človeške zmožnosti, da uspešno vodi svoje zadeve in živi dalje, zares odvisne od njegove poslušnosti Bogu? Ali je bil Jehova nepošten, ker je dal zakon, da se neposlušnost kaznuje s smrtjo? (1. Mojz. 2:16, 17; 3:3-5) Ali je torej imel Jehova zares pravico vladati? (2) Neoporečnost inteligentnih stvarjenj do Jehova. Neposlušnost Adama in Eve je postavila vprašanje: Ali bodo Jehovu njegovi služabniki zares poslušni iz ljubezni ali pa bodo morda vsi zapustili Boga in sledili Satanovem vodstvu? To zadnje sporno vprašanje je Satan pozneje, v Jobovih dneh, še zaostril. (1. Mojz. 3:6; Job 1:8-11; 2:3-5; glej tudi Luka 22:31.) Ta sporna vprašanja ne bi bilo mogoče razrešiti kar z uničenjem upornikov.

 Bog sebi sicer nima kaj dokazovati. Toda, da ta sporna vprašanja ne bi nikoli več motila vesoljnega miru in blagostanja, je Jehova dopustil zadosti časa, da bi se brez kakršnihkoli pomislekov razrešila. Čez čas je postalo očitno, da sta Adam in Eva umrla zaradi neposlušnosti Bogu. (1. Mojz. 5:5) Šlo pa je še za nekaj. Bog je s tem dovolil vsem, tako Satanu kot ljudem, da preizkusijo sleherno obliko vladavine. Nobena ni prinesla trajne sreče. Bog je dovolil ljudem, da so do skrajnih meja preizkusili življenje, ki se ne meni za njegova pravična merila. Posledice govorijo same zase. Biblija z vso pravico pravi: ”Ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje.“ (Jer. 10:23) Istočasno pa je Bog dal svojim služabnikom priložnost, da dokažejo svojo lojalnost tako, da ga ubogajo iz ljubezni in to kljub Satanovemu zapeljevanju in preganjanju. Jehova takole opominja svoje služabnike: ”Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.“ (Preg. 27:11) Tistim, ki se pokažejo zveste, to že sedaj koristi, upajo pa tudi na popolno življenje. Tedaj bodo takšno življenje uporabili za spolnjevanje Jehovove volje, kajti njega in njegova pota zares ljubijo.

Kako močan vpliv ima Satan v današnjem svetu?

Jezus Kristus ga je omenil kot ’vojvodo tega sveta‘, ki ga človeštvo na splošno uboga, s tem, da popušča njegovim pritiskom, naj prezirajo Božje zakone. (Jan. 14:30; Efež. 2:2) Biblija ga tudi imenuje ”bog tega sveta“; in njega ljudje, ki so vdani tej stvarnosti, častijo s svojimi religioznimi običaji. (2. Kor. 4:4; 1. Kor.10:20)

Ko je Satan skušal zapeljati Jezusa Kristusa, ”ga je povedel visoko, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: ’Tebi bom dal njihovo slavo in vso oblast nad njimi, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če se torej pred menoj pokloniš, bo vsa tvoja.‘“ (Luka 4:5-7, EI) Razodetje 13:1, 2, EI pove, da daje Satan svetovnemu političnemu vladarskemu sistemu ”svojo  moč, svoj prestol in veliko oblast“. Daniel 10:13, 20 razodeva, da ima Satan nad glavnimi zemeljskimi kraljestvi svoje demonske kneze. Efežanom 6:12 jim pravi ’poglavarstva, oblasti, svetovni mogočniki te teme, duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih‘.

Nič čudnega ni, da v 1. Janezovem 5:19 piše: ”Ves svet leži v Hudobnem.“ Vendar bo njegova moč trajala le določeno časovno obdobje in to samo zaradi strpnosti Jehova, ki je vsemogočni Bog.

Kako dolgo bo Satanu dovoljeno zapeljevati človeštvo?

Dokaz, da sedaj živimo v poslednjih dneh te Satanove stvarnosti, se nahaja na straneh 62-65 pod ”Datumi“ in glavnim naslovom ”Poslednji dnevi“.

Ukrep za osvoboditev izpod Satanovega hudobnega vpliva je takole simbolično opisan: ”Nato sem videl angela, ki se je spuščal z neba. V roki je držal ključ k breznu in težko verigo. Ugnal je zmaja, staro kačo, to je hudiča in satana, in ga zvezal za tisoč let. Nato ga je vrgel v brezno, ga tam zaklenil ter zapečatil vhod nad njim, da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem mora biti za malo časa odvezan.“ (Raz. 20:1-3, EI) In kaj bo potem? ”Hudič pa, ki jih je bil zapeljal, je bil vržen v jezero z ognjem in žveplom.“ (Raz. 20:10, EI) Kaj to pomeni? Razodetje 21:8, EI odgovarja: ”To je druga smrt.“ Za vedno bo izginil!

Ali to, da bo Satan ’vržen v brezno‘, pomeni, da bo zaprt na opustošeni zemlji, kjer ne bo 1000 let nikogar, ki bi ga zapeljeval?

Nekateri za potrditev te zamisli navajajo Razodetje 20:3, EI (navedeno v predhodnem odstavku). Pravijo, da ”brezno“ ali ”brezdanja jama“ (KJ) predstavlja opustošeno zemljo. Ali je to res? Razodetje 12:7-9 pokaže, da bo Satan, preden bo zaklenjen v brezno, ”vržen“ iz nebes na zemljo, kar bo povzročilo človeštvu veliko gorja. Ko v  Razodetju 20:3, EI beremo, da bo Satan ’vržen v brezno‘, to zagotovo ne pomeni, da bo pač ostal tam, kjer je — neviden in omejen na področje zemlje. Od tam bo odstranjen, ”da ne bi več zapeljeval narodov, dokler se ne izpolni tisoč let“ (EI). Upoštevaj, da v Razodetju 20:3 piše, da bo na koncu tisočletja izpuščen iz brezna Satan, ne narodi. Ko bo Satan izpuščen, bodo ljudje, ki so nekoč sestavljali te narode, že tam.

Včasih navajajo v potrditev tega verovanja Izaija 24:1-6 (EI) in Jeremija 4:23-29 (EI). Tam piše: ”Gospod izprazni zemljo, jo opustoši . . . Popolnoma se izprazni zemlja in docela opleni, zakaj Gospod je tako sklenil.“ ”Gledam zemljo — in glej: prazna in pusta je . . . Gledam — in glej: ni več človeka . . . Da, tako govori Gospod: Vsa dežela bo puščava . . . Vsa mesta so zapuščena in nihče ne prebiva v njih.“ Kaj ti prerokbi pomenita? Prvič sta se izpolnili nad Jeruzalemom in Judejo. Jehova je za izvršitev božanske obsodbe dovolil, da so Babilonci opustošili deželo. Nazadnje je bila neobljudena in razdejana. (Glej Jeremija 36:29.) Toda Bog takrat ni iztrebil človeštva z vse zemlje in tudi zdaj tega ne bo naredil. (Glej strani 416-419 pod ”Zemlja“ in tudi glavni naslov ”Nebesa“.) Bo pa popolnoma upostošil sodobnega dvojnika nezvestega Jeruzalema — krščanstvo, ki s svojimi brezbožnimi dejanji sramoti Božje ime, pa tudi vso ostalo Satanovo vidno organizacijo.

Zemlja v času Kristusove tisočletne vladavine, ko bo Satan v breznu, ne bo opustošena in prazna, ampak bo postala raj. (Glej ”Raj“.)