Poglavje 11

’Iščite najprej Božjega Kraljestva’

1. a) Zakaj je Jezus pred 1900 leti rekel naj iščemo najprej kraljestvo? b) Katero vprašanje naj si postavimo?

PRED več kot 1900 leti je v svojem govoru v Galileji Jezus spodbudil svoje poslušalce: »Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravičnosti.« Zakaj? Mar ni ležal čas Kristusovega ustoličenja še stoletja v prihodnosti? Da. Toda mesijansko kraljestvo je sredstvo, po katerem bo opravičeno Jehovino sveto ime in njegov veličasten namen z zemljo uresničen. Vsakdo, ki zares razume pomembnost tega, bo v svojem življenju dal Kraljestvo na prvo mesto. Tako je bilo v prvem stoletju in gotovo je tako danes, ko kraljestvo vlada. Ali s svojim življenjem pokažeš, da najprej iščeš Božje kraljestvo? (Matevž 6:33)

2. Za katerimi stvarmi ljudje na splošno težijo?

² Ljudje se na splošno mnogo bolj zanimajo za druge stvari. Lakomno težijo za bogastvom in obleko, hrano ter drugimi materialnimi stvarmi in užitki. (Matevž 6:31, 32) S svojim načinom življenja pokažejo, da so zaposleni sami s seboj in z zabavo ali užitki. V svojem življenju postavljajo Boga na drugo mesto, če sploh verujejo v njega.

3. a) K zbiranju kakšnih zakladov je Jezus spodbudil svoje učence in zakaj? b) Zakaj naj ne bi bili prekomerno zaskrbljeni glede materialnih potreb?

³ Toda Jezus je svetoval svojim učencem: »Prenehajte si nabirati zaklade na zemlji,« ker takšna posest ni večna. Namesto tega jim je priporočal, ’naj si nabirajo zaklade v nebesih’, tako da služijo Jehovi. Spodbujal je svoje učence, naj ohranijo svoje  oko »preprosto«, da usmerjajo svojo pozornost samo na eno stvar, da bi delali Božjo voljo. »Ne morete služiti Bogu in bogastvu«, jim je rekel. Kako pa je z materialnimi potrebami: s hrano, obleko in streho nad glavo? Jezus je svetoval: »Ne bodite v skrbeh.« Usmeril je njihovo pozornost na ptice, Bog jih živi. Svoje učence je tudi spodbudil, naj se uče od cvetlic, Bog jih čudovito oblači. Mar niso z razumom obdarjeni človeški služabniki več vredni od vseh teh? »Še naprej torej iščite kraljestva in njegove pravičnosti,« je rekel Jezus, »in vse druge (potrebne) stvari vam bodo dodane.« (Matevž 6:19–34, NS) Ali veruješ temu? Pokažeš to s svojimi dejanji?

Ne dopusti, da bi se resnica o kraljestvu »zadušila«

4. Kaj se lahko zgodi z nekom, ki posveča preveliko pozornost materialnim stvarem? Ponazori to!

⁴ Če si kdo zaradi materialnih stvari dela prekomerne skrbi, so lahko posledice pogubne. Morda bo kazal zanimanje za kraljestvo, toda če bo v svojem srcu dal prednost drugim stvarem, bo resnica kraljestva v njem zadušena. (Matevž 13:18, 19, 22) Nekoč je bogat mlad oblastnik vprašal Jezusa: »Kaj naj storim, da podedujem večno življenje?« Njegova reakcija na Jezusov odgovor je pokazala, da je živel moralno življenje in z drugimi lepo ravnal. Toda, preveč je bil vdan svoji materialni posesti. Ni se mogel ločiti od nje, da bi postal Kristusov učenec. Tako je izgubil priložnost, ki bi lahko vodila k temu, da bi postal Kristusov sodedič v nebeškem kraljestvu. Tako je, kot je rekel Jezus ob tej priložnosti: »Kako težko pridejo tisti, ki imajo bogastvo, v kraljestvo Božje.« (Marko 10:17–23)

5. a) S katerimi stvarmi naj bi bil Timotej zadovoljen, kot ga je spodbujal Pavel in zakaj? b) Kako uporablja satan »ljubezen do denarja« kot smrtonosno zanko?

⁵ Leta pozneje je pisal apostol Pavel Timoteju, ki se je takrat zadrževal v Efezu, bogatem trgovskem  središču. Spomnil ga je: »Nič namreč nismo prinesli na svet, tudi odnesti ne moremo nič. Ako imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni.« (EI) Pravilno je, če delamo, da bi za sebe in svojo družino priskrbeli dovolj »živeža in obleke«. Toda Pavel je svaril: »Kateri pa hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in zanko in v mnoge brezčutne in škodljive želje, ki pogrezajo ljudi v uničenje in pogubo.« (NS) Satan je prebrisan. Najprej bo neko osebo zapeljal v majhne stvari. Nato pogosto sledi večji pritisk, morda se nekomu ponudi napredovanje v službi, ki pa zahteva čas, ki ga je doslej uporabljal za duhovne stvari. Če ne pazimo, lahko »srebroljubje« (ljubezen do denarja, NS) zaduši važnejše interese kraljestva. Pavel je to takole izrazil: »Tej ljubezni (do denarja) vdani, so nekateri zašli od vere in si sami zadali mnoge bolečine.« (1. Timoteju 6:7–10, NS)

6. a) Kaj moramo delati, da ne bi zašli v to zanko? b) Je to z ozirom na sedanji gospodarski položaj stvarno?

⁶ S pristno ljubeznijo do svojega krščanskega brata, je Pavel spodbudil Timoteja: »Beži od tega,« in: »Bij dobri boj vere.« (1. Timoteju 6:11, 12) Resno se moramo truditi, če nočemo, da nas ne bi potegnil za seboj materialistični način življenja naše okolice. Toda, če se zares trudimo živeti v soglasju z našo vero, nas Jehova ne bo nikoli zapustil. Kljub visokim cenam in čedalje večji brezposelnosti bo poskrbel za to, da bomo imeli vse, kar zares potrebujemo. (Hebrejcem 13:5, 6)

Zgled prvih učencev

7. Kakšne smernice je dal Jezus svojim apostolom, ko jih je poslal, da oznanjujejo v Izraelu in zakaj so bile te smernice primerne?

⁷ Zatem, ko je Jezus svoje apostole dobro poučil, jih je poslal, da bi v Izraelu oznanjevali dobro vest.  »Približalo se je nebeško kraljestvo.« Kako navdušujoča vest je to bila! Jezus Kristus, mesijanski kralj, je bil v njihovi sredini. Ker so se apostoli posvetili službi Bogu, jih je Jezus spodbudil, naj zaupajo, da bo zanje skrbel. Takole je dejal: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katerokoli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte.« (Matevž 10:5–10; Lukež 9:1–6, EI; 10:4–7) Jehova bo gledal na to, da bodo njihove potrebe zadovoljene preko njihovih rojakov, Izraelcev, ki so bili znani po svoji gostoljubnosti.

8. a) Zakaj je dal Jezus malo pred svojo smrtjo drugačna navodila? b) Kaj naj bi njegovi učenci v življenju kljub temu dajali na prvo mesto?

⁸ Pozneje, malo pred svojo smrtjo, je Jezus svoje apostole opozoril na to, da bodo morda morali delati pod spremenjenimi okoliščinami. Zaradi nasprotovanja oblasti jim morda ne bo tako pogosto izkazana gostoljubnost. Vest o kraljestvu bodo kmalu nesli tudi v poganske dežele. Tedaj naj bi vzeli s seboj »mošnjo« in »torbo s hrano«. Kljub temu naj bi najprej iskali Jehovino kraljestvo in njegove pravičnosti, prepričani, da bo Bog blagoslovil njihove napore, da si priskrbijo, kar rabijo za preživljanje in oblačenje. (Lukež 22:35–37)

9. a) Kako je Pavel postavljal kraljestvo vedno na prvo mesto? b) Kako je bilo poskrbljeno za njegove telesne potrebe? c) Kakšen nasvet je dal drugim v tem pogledu?

⁹ Apostol Pavel je dal odličen zgled glede uporabe Jezusovega nasveta. Za Pavla je bila služba Bogu središče njegovega življenja. (Dejanja apostolov 20:24, 25) Kadar je šel v neko posebno področje, da bi tam oznanjeval, je sam skrbel za svoje materialne potrebe, tako da je delal kot izdelovalec šotorov. Ni pričakoval, da bodo drugi skrbeli zanj. (Dejanja apostolov 18:1–4; 1. Tesaloničanom 2:9; 1. Korinčanom 9:18) Vseeno  je hvaležno sprejel gostoljubje in darove drugih, kadar so želeli na ta način izraziti svojo ljubezen in cenjenje. (Dejanja apostolov 16:15, 34; Filipjanom 4:15–17) Krščanskih mož in žena ni spodbujal, da bi zanemarjali svoje družinske obveznosti zaradi oznanjevanja, temveč da bi svojim raznovrstnim dolžnostim zadovoljevali na uravnovešen način. Svetoval jim je, da delajo s svojimi rokami, ljubijo svoje družine in velikodušno dele z drugimi. (Efežanom 4:28; 2. Tesaloničanom 3:7–12; Titu 2:3–5) Razen tega jim je pojasnil, naj ne zaupajo materialni posesti, temveč Bogu in oblikujejo svoje življenje na način, s katerim bodo pokazali, da so zares razumeli, katere so najvažnejše stvari v njihovem življenju. V skladu z Jezusovimi nauki je to pomenilo, da so iskali najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost. (Filipjanom 1:9–11)

Obdržati kraljestvo na prvem mestu v tvojem življenju

10. a) Kaj pomeni »najprej iskati kraljestvo«? b) Toda, česa se ne sme zanemarjati?

¹⁰ V kolikšni meri osebno sodelujemo v oznanjevanju dobre vesti o Kraljestvu? To je delno odvisno od naših okoliščin in v večji meri tudi od tega, kako globoko je naše cenjenje. Misli na to, da Jezus ni rekel: »Iščite najprej kraljestva Božjega, če nimate kaj drugega početi.« Pravtako ni rekel: »Dokler priložnostno govorite o kraljestvu, delate vse kar je potrebno.« Niti ni rekel: »Najprej se goreče zavzemajte za interese kraljestva; toda če nova ureditev le predolgo ne pride, potem še vedno nekaj delajte v Božji službi, vendar živite tako, kakor drugi ljudje.« Jezus se je povsem zavedal pomena kraljestva in je zato izrazil voljo svojega Očeta, rekoč: »Vedno  iščite kraljestvo.« (NS) Ali po besedah apostola Matevža: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Lukež 12:31; Matevž 6:33) Večina od nas seveda mora delati, da skrbi zase in za svojo družino, toda če resnično verujemo, bo naše življenje osredotočeno na delo, ki nam ga je zaupal Bog v zvezi s svojim kraljestvom. Istočasno pa svojih družinskih odgovornosti ne bomo zanemarjali. (1. Timoteju 5:8; Pregovori 29:15)

11. a) Kako je Jezus ponazoril dejstvo, da ni vsem mogoče v istem obsegu sodelovati v širjenju vesti kraljestva? b) Kateri dejavniki imajo pri tem svojo vlogo?

¹¹ Nekateri izmed nas lahko službi oznanjevanja posvetijo več časa kot drugi. Toda Jezus je v svoji priliki o raznih vrstah zemeljskih tal pokazal, da bodo vsi, katerih srce je podobno odličnim tlom, prinašali sadove. Koliko? Okoliščine so pri vsakomur drugačne. Pri tem imajo svojo vlogo starost, zdravje in družinske obveznosti. Toda, če nekdo zares čuti cenjenje, lahko veliko naredi. (Matevž 13:19, 23)

12. Kakšen koristen duhovni cilj naj bi imeli v mislih predvsem mladi?

¹² Dobro je, če si postavimo cilje, ki nam pomagajo povečati naš delež v službi kraljestva. Mladi naj bi resno razmislili o izrednem zgledu, ki ga je dal goreč mlad kristjan Timotej. (Filipjanom 2:19–22) Kaj je lahko, zatem ko so zaključili svojo šolsko izobrazbo, boljše kot polnočasna služba? Tudi za starejše je dobro, da si postavijo koristne cilje.

13. a) Kdo odloča, kaj si osebno zmožen narediti v službi za kraljestvo? b) Kaj dokažemo, če zares najprej iščemo kraljestvo?

¹³ Namesto, da bi kritizirali tiste, za katere menimo, da bi lahko več naredili, naj bi se pustili voditi naši veri, da se sami poboljšamo, da bi služili Bogu tako, kot nam dovoljujejo naše lastne razmere. (Rimljanom 14:10–12; Galatom 6:4) Podobno kot pri Jobu, trdi satan, da se zanimamo v glavnem za  svoje materialno imetje, naše udobje in osebno blaginjo ter služimo Bogu samo iz sebičnih nagibov. Toda, če zares najprej iščemo kraljestvo, sodelujemo v dokazovanju tega, da je satan velik lažnik. Mi dokazujemo, da niti materialna posest, niti osebne udobnosti v našem življenju niso na prvem mestu, temveč služba Bogu. Tako dokažemo v besedi in dejanju našo globoko ljubezen do Jehove, našo zvesto podporo njegovi vrhovnosti in našo ljubezen do soljudi. (Pregovori 27:11; Job 1:9–11; 2:4, 5)

14. a) Zakaj je časovni načrt za službo oznanjevanja koristen? b) V kakšnem obsegu se mnoge priče udeležujejo službe oznanjevanja in zakaj?

¹⁴ Časovni načrt nam lahko pomaga, da dosežemo še več, kot bi sicer lahko naredili. Jehova sam ima ’določene čase’ za uresničenje njegovega namena in prav bomo storili, če ga posnemamo. (2. Mojzesova 9:5; Marko 1:15; Galatom 4:4) Če je možno, vsaj enkrat ali večkrat tedensko ob določenem času sodelujmo v službi oznanjevanja. Desettisoče Jehovinih prič po vsem svetu sodeluje kot pomožni pionirji in so vesele, da lahko povprečno porabijo dve ali več ur dnevno za oznanjevanje dobre vesti. Nekateri delajo to redno; drugi večkrat vsako leto. Več tisoč drugih služi kot splošni pionirji in porabijo povprečno najmanj tri ure dnevno za oznanjevanje vesti o kraljestvu. Zopet drugi, kot na primer posebni pionirji in misijonarji, preživijo še več časa v službi kraljestva. Četudi smo dejansko v službi oznanjevanja ali ne, lahko iščemo primerne priložnosti, da z ljudmi, ki so nas pripravljeni poslušati, govorimo o upanju kraljestva. (Primerjaj Janez 4:7–15.) Vsi mi naj bi resno razmislili o tem, kaj je povezano z Jezusovo prerokbo: »Ta dobra vest kraljestva se bo oznanjevala po vsem naseljenem svetu, vsem narodom v pričevanje; in takrat pride konec.« V tem delu  naj bi želeli sodelovati v tolikšni meri, kot nam dovoljujejo naše okoliščine. (Matevž 24:14, NS; Efežanom 5:15–17)

15. Zakaj je po tvojem mnenju nasvet iz 1. Korinčanom 15:58, v zvezi z našo službo oznanjevanja, času primeren?

¹⁵ V vseh delih zemlje, vseeno kje živijo, Jehovine priče združeno aktivno sodelujejo v prevzemanju te veličastne službene prednosti. K srcu si jemljejo navdihnjeni biblijski nasvet: »Bodite... stanovitni, neomahljivi in vedno bogati v delu Gospodovem, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« (1. Korinčanom 15:58, EI)

Za ponovitev

● Ko je Jezus govoril, da bi naj najprej iskali kraljestvo, kaj nam je naznanil, da naj postavimo na drugo mesto?

● Kakšno stališče naj bi zavzeli glede zadovoljevanja naših telesnih potreb in potreb naše družine? Kakšno pomoč nam bo dal Bog?

● Ali je pomembno, koliko delamo v službi za kraljestvo, dokler v njej do neke mere sodelujemo? Zakaj?

[Preučevalna vprašanja]