Poglavje 7

Kaj se lahko naučimo od Božjega dopuščanja zla?

1. a) Kako bi delovalo na nas, če bi Jehova upornika v Edenu takoj uničil? b) Kakšne ljubeče priprave je namesto tega Jehova pripravil za nas?

NE GLEDE na težave, s katerimi se srečujemo v življenju, ne moremo Boga kriviti, da smo se rodili. Prvima človekoma je dal popolnost in raj za prebivališče. Če bi ju usmrtil neposredno po njunem uporu, danes ne bi bilo človeškega rodu, kakršnega poznamo, z boleznimi, siromaštvom in kriminalom. Jehova je v svojem usmiljenju dovolil, da sta Adam in Eva pred svojo smrtjo rodila otroke, čeprav so ti podedovali nepopolnost. Po Kristusu je nato poskrbel, da bodo verni Adamovi potomci, lahko dosegli, kar je Adam zapravil — večno življenje v okoliščinah, ki bodo omogočile največjo življenjsko radost. (5. Mojzesova 32:4, 5; Janez 10:10)

2. Ali je to vse naredil samo za našo rešitev?

² To je nam v neizmerno korist. Toda iz biblijskega poročila izvemo, da je šlo za nekaj mnogo pomembnejšega kot le za našo osebno rešitev.

Zaradi njegovega velikega imena

3. Kaj je bilo v nevarnosti v zvezi z uresničevanjem Jehovinega namena glede zemlje in človeštva?

³ Jehovino ime, njegov ugled vesoljnega suverena in Boga resnice, je povezano z uresničevanjem njegovega namena glede Zemlje in človeštva. Zaradi Jehovinega položaja, zahtevata mir in blaginja  celotnega vesolja, da se njegovemu imenu izkaže polno spoštovanje, ki ga zasluži in da ga vsi poslušajo.

4. V čem je natančno bil Božji namen?

⁴ Zatem, ko je ustvaril Adama in Evo, jima je dal nalogo, da jo izpolnita. Jasno je razložil, da njegov namen ni le v tem, da si podložita vso zemljo in bi se s tem razširile meje raja, temveč tudi v tem, da bi bila zemlja naseljena s potomci prvega moža in prve žene, Adama in Eve. (1. Mojzesova 1:28) Ali naj bi se ta namen zaradi njunega greha ponesrečil, kar bi osramotilo Božje ime?

5. a) Kdaj naj bi po 1. Mojzesovi 2:17 umrl vsakdo, ki bi jedel z drevesa spoznanja dobrega in hudega? b) Kako je Jehova izpolnil to, medtem ko se je istočasno držal svojega namena glede naseljevanja Zemlje?

⁵ Jehova je posvaril Adama, da bo zagotovo umrl še »isti dan«, ko bo zaradi neposlušnosti jedel z drevesa spoznanja dobrega in hudega. (1. Mojzesova 2:17) Bog je držal besedo in je še isti dan, ko je Adam grešil, poklical prestopnike na odgovornost ter izrekel smrtno obsodbo nad njimi. Kazen je bila neizbežna. V pravnem smislu sta z Božjega stališča Adam in Eva še isti dan umrla. (Primerjaj Lukež 20:37, 38.) Toda, da bi uresničil objavljeni namen, da z ljudmi napolni Zemljo, je Jehova dovolil, da sta osnovala družino, preden sta dobesedno umrla. Kljub temu lahko rečemo, gledano z Božjega stališča, ker je zanj 1000 let kot en sam dan, da je Adam umrl znotraj enega »dne«, četudi je dočakal 930 let. (1. Mojzesova 5:3–5; primerjaj Psalm 90:4; 2. Petrov 3:8.) Tako se je torej Jehova izkazal resničen glede časa, v katerem naj bi se kazen izvršila in njegov namen, da Zemljo naseli s potomci Adama, se ni ponesrečil. To pa je pomenilo, da bo grešnim ljudem nekaj časa dovoljeno, da živijo na Zemlji.

6., 7. a) Kako se iz 2. Mojzesove 9:15, 16 vidi, zakaj je Jehova hudobne pustil nekaj časa živeti? b) Kako je bila v primeru faraona pokazana Jehovina moč in oznanjeno njegovo ime? c) Kakšen bo zato izid ob koncu sedanjega hudobnega sestava stvari?

 ⁶ Besede, ki jih je v Mojzesovih dneh Jehova izrekel vladarju Egipta, nadalje pokažejo, zakaj je dovolil, da zlo nekaj časa obstaja. Ko se je faraon branil izpustiti Izraelce iz Egipta, ga Jehova ni takoj uničil. Najprej je privedel nad deželo deset stisk, ki so pokazovale njegovo moč na presenetljive in raznovrstne načine. Pred sedmo stisko je faraona posvaril, da bi lahko njega in njegovo ljudstvo iztrebil z Zemlje. »Toda«, je rekel Jehova, »zato sem te ohranil pri življenju, da ti pokažem svojo moč in da se proslavi moje ime po vsej zemlji.« (2. Mojzesova 9:15, 16, NS)

⁷ Ko je Jehova osvobodil Izraelce, je njegovo ime zares postalo splošno znano. Celo danes, skoraj 3500 let pozneje, ni pozabljeno, kar je takrat naredil. Takrat ni bilo objavljeno samo Jehovino osebno ime, temveč tudi resnica o nosilcu tega imena. To je utrdilo Jehovin sloves Boga, ki drži svoje obljube zaveze in postopa v korist svojih služabnikov. To je nazorno prikazalo, da zaradi njegove vsemogočne moči nič ne more preprečiti njegovega namena. Še večji vtis bo naredilo bližajoče se uničenje celotnega vidnega in nevidnega hudobnega sestava stvari. To razkazovanje njegove vsemogočnosti in časti, ki bo s tem pridana njegovemu imenu, v zgodovini vesolja nikoli ne bo pozabljeno. Korist od tega bo večna. (Ezekiel 38:23; Razodetje 19:1, 2)

’O globočina modrosti Božje!’

8. Katere dodatne faktorje naj po Pavlovi spodbudi upoštevamo?

⁸ V listu Rimljanom postavlja apostol Pavel vprašanje: »Je mar krivica pri Bogu?« (NS) Sam nato  odgovori na vprašanje, tako da poudari Božje usmiljenje in opozori na to kar je Jehova rekel faraonu. Spomni tudi na dejstvo, da smo ljudje kakor glina v lončarjevi roki. Ali se glina pritožuje nad tem, kako se jo oblikuje? Pavel dodaja: »Kaj pa, če je sedaj Bog hotel pokazati svoj srd in razodeti svojo moč in prenašal z veliko potrpežljivostjo posode jeze, pripravljene za uničenje, z namenom da bi razodel bogastvo svoje slave nad posodami usmiljenja, ki jih je vnaprej pripravil za slavo, da bi namreč tudi nas poklical, ne samo izmed Judov, marveč tudi izmed narodov.« (Rimljanom 9:14–24, NS)

9. a) Kdo so »posode jeze, pripravljene na pogubo«? b) Zakaj je Jehova kljub njihovi sovražnosti pokazal veliko potrpljenje in zakaj bo končni izhod dober za tiste, ki ga ljubijo?

⁹ Odkar je Jehova izrekel v 1. Mojzesovi 3:15 zapisano preroško izjavo, so satan in njegovo seme postali »posode jeze, pripravljene za pogubo«. Ves ta čas je Jehova bil potrpežljiv. Hudobni so se posmehovali njegovim potem; preganjali so njegove služabnike in celo usmrtili njegovega Sina. Toda Jehova je v trajno korist svojih služabnikov pokazal izredno samoobvladanje. Celotno stvarstvo je imelo priložnost videti uničujoče posledice upora proti Bogu. Istočasno je bila z Jezusovo smrtjo ustvarjena možnost osvoboditve poslušnih ljudi in ’razdejati hudičeva dela‛. (1. Janezov 3:8; Hebrejcem 2:14, 15)

10. Zakaj je Jehova hudobne minulih 1900 let še vedno prenašal?

¹⁰ Več kot 1900 let po Jezusovem vstajenju je Jehova še naprej prenašal »posode jeze« in čakal z uničenjem. Zakaj? Ker je pripravljal drugi del Semena žene, to je tiste, ki bodo z Jezusom Kristusom povezani v njegovem nebeškem Kraljestvu. (Galatom  3:29) Te, 144 000 po številu, je apostol Pavel označil kot »posode usmiljenja«. Najprej so bili povabljeni posamezniki izmed Judov, da bi tvorili ta razred. Nato so bili dodani obrezani Samarijani in končno ljudje iz vseh poganskih narodov. Z dolgotrajnim potrpljenjem je Jehova delal na uresničenju svojega namena, pri tem pa ni nikogar silil, da mu služi, toda bogato je blagoslovil vse, ki so njegove ljubeče priprave sprejeli s cenjenjem. Sedaj je priprava tega nebeškega razreda skoraj zaključena.

11. Katera nadaljnja skupina ima tedaj korist od Jehovinega potrpljenja?

¹¹ Kako pa je s tistimi, ki naj bi naseljevali zemIjo? V od Boga določenem času bodo milijarde ljudi obujene kot zemeljski podložniki Kraljestva. Jehovina potrpežljivost je še posebej od 1935. leta n.št. omogočila zbiranje »velike množice« iz vseh narodov glede njihove rešitve. (Razodetje 7:9, 10; Janez 10:16)

12. a) Kaj smo se zato naučili o samem Jehovi? b) Kako reagiraš na način, kakor je Jehova uredil te zadeve?

¹² Ali je pri vsem tem karkoli krivičnega? Gotovo ne! Kako bi se lahko nekdo upravičeno pritoževal, če Bog z uničenjem hudobnih »posod jeze«, še čaka, tako da lahko drugim v skladu s svojim namenom izkaže usmiljenje? Namesto tega se lahko veliko naučimo o samem Jehovi, medtem ko opazujemo, kako se uresničuje njegov namen. Občudujemo posameznosti njegove osebnosti, ki so postale vidne — njegovo pravičnost, njegovo usmiljenje, njegovo potrpljenje, raznovrstnost njegove modrosti. Jehovino modro ravnanje glede spornega vprašanja, bo za vedno ostalo pričevanje, da je njegov način vladanja najboljši. Skupaj z apostolom Pavlom lahko rečemo: »O globočina bogastva in modrosti in  vednosti Božje! Kako nedoumljive so njegove sodbe in kako neizsledna njegova pota!« (Rimljanom 11:33, EI)

Priložnost, da pokažemo našo predanost

13. a) Kakšno priložnost imamo, kadar moramo osebno trpeti? b) Kaj nam bo pomagalo razumno reagirati?

¹³ So situacije, v katerih moramo dejansko osebno trpeti, ker Bog še ni uničil hudobnih in ni vpeljal napovedane obnove človeštva. Kako reagiramo na to? Ali vidimo v tem priložnost, da sodelujemo pri odstranitvi sramote z Jehovinega imena in pri dokazovanju satana kot lažnika? Močno bomo ojačani, da to delamo, če ohranimo v mislih naslednji nasvet: »Bodi moder, sin moj, in razveseljuj srce moje, da lahko odgovorim njemu, ki bi mi kaj očital.« (Pregovori 27:11) Satan, tisti, ki zasmehuje Jehovo, trdi, da bodo ljudje krivili Boga in ga celo preklinjali, če bodo morali doživeti materialno izgubo ali fizično trpljenje. (Job 1:9–11; 2:4, 5) Mi razveseljujemo Jehovino srce, če mu ostanemo zvesti tudi v težavah in dokažemo, da se satanove trditve pri nas ne izkažejo za resnične. Popolnoma lahko zaupamo, da je Jehova naklonjen svojim služabnikom in da nas bo, kakor Joba, ob določenem času velikodušno nagradil, če se bomo izkazali zveste. (Jakob 5:11; Job 42:10–16)

14. Kakšna je lahko nadaljnja korist za nas, če zaupamo Jehovi, medtem ko moramo prenašati preskušnje?

¹⁴ Če se bomo v bolečih preskušnjah popolnoma zanašali na Jehovo, si lahko pridobimo dragocene lastnosti. Jezus se je ob tem, kar je moral pretrpeti ’učil poslušnosti’ na način, ki ga do tedaj ni poznal. Tudi mi se lahko česa naučimo — razvijamo potrpežljivost, vztrajnost in poglabljamo cenjenje Jehovinih pravičnih poti. Ali bomo to šolanje potrpežljivo sprejeli? (Hebrejcem 5:8, 9; 12:11; Jakob 1:2–4)

15. Kakšna je lahko za druge korist, če potrpežljivo vztrajamo v težavah?

 ¹⁵ Drugi bodo opazili, kaj mi delamo. Nekateri bodo na osnovi tega, kar sprejmemo nase iz ljubezni do pravičnosti, v teku časa spoznali, kdo so danes zares Kristusovi »bratje«, in s tem da se združijo z njegovimi »brati« v čaščenju, lahko pravtako pridobijo upanje na blagoslove večnega življenja. (Matevž 25:34–36, 40, 46) Jehova in njegov Sin želita, da dobijo to priložnost. Želimo to tudi mi? Smo pripravljeni nase sprejeti težave, da bi jim to omogočili?

16. Kako deluje naše stališče do takšnih osebnih težav na našo enotnost?

¹⁶ Kako lepo je vendar, če celo na težke situacije v življenju gledamo kot na priložnosti, da pokažemo našo predanost Jehovi in sodelujemo v uresničevanju njegove volje! S tem, ko to delamo, lahko dokažemo, da se zares bližamo enotnosti z Bogom in Kristusom, za katero je molil Jezus v korist vseh pravih kristjanov. (Janez 17:20, 21)

Za ponovitev

● Kako je Jehova primerno pokazal veliko spoštovanje do lastnega imena, medtem ko dopušča zlo?

● Kako je Jehova s tem, da je prenašal »posode jeze« omogočil, da smo tudi mi deležni njegovega usmiljenja?

● Kakšno priložnost naj bi videli v situacijah, v katerih moramo osebno prenašati trpljenje?

[Preučevalna vprašanja]