Pomen tvojega krsta
Poglavje 12
Pomen tvojega krsta
1., 2. a) Zakaj naj bi krst v vodi vsakogar izmed nas osebno zanimal? b) Kako bi na kratko odgovoril na vprašanja postavljena v 2. odstavku?
LETA 29. n. št. je bil Jezus krščen v Jordanu. Jehova je to opazoval in izrazil svoje odobravanje. (Matevž 3:16, 17) Tri in pol leta pozneje je dal Jezus svojim učencem po vstajenju določena navodila in med drugim rekel: »Vsa oblast mi je dana v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in pridobivajte učence iz vseh narodov, krščujoč jih.« (Matevž 28:18, 19) Ali si se krstil v soglasju s to Jezusovo zapovedjo? Ali pa se na to pripravljaš?
2 V vsakem primeru je pomembno jasno razumevanje krsta. Naslednja vprašanja je vredno pregledati: Ali ima današnji krst kristjanov enak pomen kakor Jezusov? Ali vse, kar pravi Biblija o krstu, velja tudi zate? Kaj vse spada k temu, da živiš v skladu s pomenom krščanskega krsta v vodi?
Janezovo krščevanje
3. Na koga je bilo omejeno Janezovo krščevanje?
3 Približno šest mesecev pred Jezusovim krstom je šel Janez Krstnik v puščavo Judeje in oznanjeval: »Izpokorite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 3:1, 2) V vsem tem področju so ljudje, ki so poslušali Janeza, javno priznavali svoje grehe in on jih je krstil v Jordanu. Ta krst je bil za Jude. (Dejanja apostolov 13:23, 24; Lukež 1:13–16)
4. a) Zakaj so se morali Judje nujno pokesati? b) Kaj bi bili morali narediti, da ne bi bili »krščeni z ognjem«?
4 Kesanje je bilo za Jude nujno potrebno. Leta 1513 p. n. št. so njihovi predniki na gori Sinaj z Bogom Jehovo sklenili zavezo kot narod. Vendar niso živeli v skladu z odgovornostmi do te zaveze, zato so bili obsojeni kot grešniki. Njihove razmere so bile kritične. Po Malahiji napovedan ’veliki in strašni Jehovin dan’ je bil blizu in leta 70 n. št. je v obliki razdejanja prišel nad Jeruzalem. Janez Krstnik, ki je imel enako gorečnost za pravo čaščenje kakor Elija, je bil poslan pred uničenjem, ’da pripravi ljudstvo voljno za Jehovo.’ Grehe, ki so jih storili proti zavezi zakona, so morali obžalovati ter pripraviti misli in srce, da sprejmejo Božjega Sina, ki ga je Jehova poslal k njim. (Malahija 4:4–6; Lukež 1:17, EI; Dejanja apostolov 19:4) Kakor je pojasnil Janez, bo Božji Sin krščeval s svetim duhom (krst, kakršnega so njegovi učenci prvič doživeli na Binkošti leta 33 n. št.) in z ognjem (ki je leta 70 n. št. prišel kot uničenje na tiste, ki se niso pokesali). (Lukež 3:16) Da ne bi bili osebno deležni tega »krsta z ognjem«, naj bi se v prvem stoletju živeči Judje v znak kesanja krstili v vodi in postali učenci Jezusa Kristusa, čim bi se pokazala prilika za to.
5. a) Zakaj je Janez okleval, da krsti Jezusa, ko je ta prišel k njemu? b) Kaj je ponazarjal Jezusov krst v vodi? c) Kako resno je Jezus jemal izvrševanje Božje volje?
5 Med tistimi, ki so prišli k Janezu, da se krstijo, je bil tudi Jezus. Toda zakaj? Janez je vedel, da Jezusu ni treba priznati nikakršnih grehov, zato je rekel: »Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?« Toda Jezusov krst naj bi ponazoril nekaj drugega. Zato je odgovoril: »Pusti sedaj, kajti tako se nama spodobi izpolniti vso pravičnost.« (Matevž 3:13–15) Jezusov krst ni mogel ponazarjati obžalovanja njegovih grehov, pravtako ni bilo treba, da se preda Bogu, ker je že bil član Bogu predanega naroda. Namesto tega je njegov krst v starosti trideset let — pri Judih je to bila polnoletnost — ponazarjal, da se predstavlja svojemu nebeškemu Očetu, da izvršuje njegovo voljo. Božja volja za ’človeka, Jezusa Kristusa’, je vključevala delovanje v zvezi s kraljestvom in da žrtvuje svoje popolno človeško življenje kot odkupnino in kot osnovo nove zaveze. (Lukež 8:1; 17:20, 21; Hebrejcem 10:5–10; Matevž 20:28; 26:28; 2. Timoteju 2:5, 6) Jezus je zelo resno vzel to, kar je ponazarjal njegov krst v vodi. Ni dovolil, da bi ga odvrnili drugi interesi. Vse do konca svojega zemeljskega življenja je zvesto izvrševal Božjo voljo. (Janez 4:34)
Krst v smrt
6. Kateremu drugemu krstu se je podvrgel Jezus in koliko časa je trajal?
6 V skladu s tem, kar je ponazarjal Jezusov krst, se je podvrgel še drugačnemu krstu. Vedel je, da od Boga dana naloga zahteva, da daruje svojo človeško žrtev, vendar bo tretji dan v duhu obujen. To je označil za krst. Ta »krst« se je pričel leta 29 n. št., dokončan pa je bil šele zatem, ko je dejansko umrl in bil obujen. Tako je lahko tri leta po svojem krstu v vodi primerno rekel: »Biti moram krščen s krstom in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši.« (Lukež 12:50, EI)
7. a) Kdo je še krščen v smrt? b) Kdo opravi ta krst?
7 Tisti, ki bodo vladali s Kristusom v nebeškem kraljestvu, morajo pravtako biti krščeni v smrt. (Marko 10:37–40; Kološanom 2:12) Ob svoji smrti, kakor Jezus za vedno zapustijo svoje človeško življenje in po vstajenju bodo vladali z njim v nebesih. Tega krsta ne izvrši noben človek, temveč Bog po svojem nebeškem Sinu.
8. Kaj je mišljeno s tem, da so pravtako ’krščeni v Kristusa Jezusa’?
8 O tistih, ki so krščeni v Jezusovo smrt je tudi rečeno, da so »krščeni v Kristusa Jezusa«. S pomočjo svetega duha, ki ga dobijo po Kristusu, so združeni z njim, svojim poglavarjem, kot člani njegove z duhom maziljene skupščine, njegovim »telesom«. Ker jih ta duh usposobi, da odsevajo izredno Kristusovo osebnost, se lahko za njih reče, da so vsi postali ’ena oseba v skupnosti z Jezusom Kristusom’. (NS) (Rimljanom 6:3–5; 1. Korinčanom 12:13; Galatom 3:27, 28; Dejanja apostolov 2:32, 33)
Krst krščanskih učencev v vodi
9. a) Kdaj je bil prvič izvršen krst po navodilih v Matevžu 28:19? b) Razčleni na osnovi vprašanj in biblijskih stavkov, kaj morajo, kot je nakazal Jezus, priznati kandidati za krst?
9 Prve Jezusove učence je Janez krstil v vodi in so bili nato pripeljani k Jezusu kot bodoči člani njegove duhovne neveste. (Janez 3:25–30) Pod Jezusovim vodstvom so tudi oni krščevali, takšen krst je imel enak pomen kot Janezov. (Janez 4:1–3) Ob binkoštih leta 33 n. št. pa so pričeli izvrševati nalogo krščevanja v »imenu Očeta in Sina in svetega duha.« (Matevž 28:19) Zelo koristno bo zate, da skupaj z navedenimi vprašanji in biblijskimi stavki pogledaš, kaj to pomeni:
Kaj moramo priznati glede Očeta, da smo lahko krščeni »v imenu Očeta«? (2. Kralji 19:15; Psalm 3:8; 73:28; Izaija 6:3; Rimljanom 15:6; Hebrejcem 12:9; Jakob 1:17)
Kaj moramo priznati, da bi lahko bili krščeni v imenu »Sina«? (Matevž 16:16, 24; Filipjanom 2:9–11; Hebrejcem 5:9, 10)
Kaj moramo verovati, da bi lahko bili krščeni v imenu »svetega duha«? (Lukež 11:13; Janez 14:16, 17; Dejanja apostolov 1:8; 10:38; Galatom 5:22, 23; 2. Petrov 1:21)
10. a) Kaj ponazarja danes krščanski krst v vodi? b) Kako se razlikuje od Jezusovega krsta? c) Kaj postanejo po krstu tisti, ki spolnjujejo biblijske pogoje?
10 Prvi, ki naj bi bili krščeni po teh Jezusovih navodilih so bili Judje (in judovski prozeliti), ki so bili kot narod že predani Bogu in katerim je bila do leta 36 n. št. posvečena posebna pozornost. Toda, ko je bila zatem tudi Samarijanom in nežidom dana prednost, da postanejo krščanski učenci, so se morali, preden so se krstili, osebno, brez zadržkov predati Jehovi, da bi mu služili kot učenci njegovega Sina. Krščanski krst v vodi ima še danes takšen pomen za vse, tudi za Jude. Ta »en krst« velja za vse, ki postanejo pravi kristjani. Na ta način postanejo krščanske Jehovine priče, od Boga imenovani služabniki. (Efežanom 4:5; 2. Korinčanom 6:3, 4)
11. a) Čemu ustreza krščanski krst v vodi in zakaj? b) Iz česa je s tem kristjan rešen?
11 Ta krst ima v Božjih očeh veliko vrednost. Apostol Peter je opozoril na to, zatem ko je omenil Noetovo gradnjo barke, v kateri so bili ohranjeni v vesoljnem potopu on in njegova družina. Nato je pisal: »Temu podoben tudi vas zdaj rešuje krst, ne umitje telesne nesnage, ampak zaupljivo sklicevanje dobre vesti na Boga po vstajenju Jezusa Kristusa.« (1. Petrov 3:21) Barka je bila jasen dokaz, da se je Noe v izvrševanju Božje volje predal in nato zvesto opravil delo, ki mu ga je naložil Bog. To je vodilo do njegove rešitve. Temu odgovarjajoče bodo iz tega hudobnega sveta danes rešeni tisti, ki se predajo Jehovi na osnovi svoje vere v obujenega Kristusa, se v znak tega krstijo in nato kot njegovi služabniki izvršujejo njegovo voljo. (Galatom 1:3, 4) Sedaj jim ni treba več računati s tem, da bodo uničeni z ostalim svetom. Bili so rešeni iz njega in Bog jim je podelil dobro vest.
Živeti v skladu z našimi odgovornostmi
12. Zakaj krst sam po sebi še ni jamstvo za rešitev?
12 Bilo bi napačno misliti, da je krst jamstvo za rešitev. Samo takrat ima svojo vrednost, če se je neka oseba dejansko predala Jehovi po Jezusu Kristusu in nato do konca zvesto izvršuje Božjo voljo. (Matevž 24:13)
13. a) Kakšna je Božja volja glede načina oblikovanja kristjanovega življenja? b) Kako pomembno naj bo to, da smo Jezusovi učenci, v našem življenju?
13 Božja volja glede Jezusa je vključevala tudi to, kako je on kot človek uporabljal svoje življenje. V našem primeru naj bi dali svoje telo na razpolago Bogu, tako da nadaljujemo s požrtvovalnim življenjem. Uporabljali naj bi ga izključno za izvrševanje Božje volje. (Rimljanom 12:1, 2) Tega gotovo ne delamo, če se, četudi le občasno, namenoma obnašamo kot svet okoli nas ali če postanejo sebična prizadevanja središče našega življenja in bi samo navidezno služili Bogu. (1. Petrov 4:1–3; 1. Janezov 2:15–17) Ko je nek Jud vprašal, kaj naj stori, da bi dobil večno življenje, ga je Jezus spomnil na pomembnost čistega, moralnega življenja in poudaril potrebo, da postane krščanski učenec, torej sledi Jezusu in to bi morala postati glavna stvar v njegovem življenju. Tega naj ne bi postavljal na drugo mesto, za materialnimi težnjami. (Matevž 19:16–21)
14. a) Kakšno odgovornost imajo vsi kristjani v zvezi s kraljestvom? b) Naštej nekaj učinkovitih načinov za opravljanje tega dela, kot so ilustrirani na strani 101. c) Kaj dokažemo, če z vsem srcem sodelujemo v tej dejavnosti?
14 Spomniti pa je treba tudi na to, da je Božja volja glede Jezusa vključevala važno dejavnost v zvezi s kraljestvom. Jezus je bil maziljen za kralja. V času svojega življenja na zemlji je bil tudi goreča priča za to kraljestvo. Mi moramo opraviti podobno delo pričevanja in imamo vse razloge za to, da z vsem srcem sodelujemo v tem. S tem pokažemo naše cenjenje Jehovine vrhovnosti in našo ljubezen do soljudi. Pravtako s tem kažemo, da smo po vsem svetu združeni skupaj z ostalimi častilci Jehove, ki so vsi priče za kraljestvo, v cilju, da dosežemo večno življenje v področju tega kraljestva.
Za ponovitev
● Kakšne podobnosti in kakšne razlike obstajajo med krstom Jezusa in današnjim krstom v vodi?
● Komu je bilo namenjeno Janezovo krščevanje? In kdo je »krščen v Kristusa Jezusa«?
● Kaj vse spada k temu, da živimo v skladu z odgovornostmi krščanskega krsta v vodi?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slike na strani 101]
Na katere načine ti oznanjuješ kraljestvo
Od hiše do hiše
S ponovnimi obiski pri osebah, ki pokažejo zanimanje
Z biblijskimi študiji na domu
Na cesti
Sošolcem
Sodelavcem
