Poglavje 16

Poslušaj nasvet, sprejmi karanje

1. a) Je kdo med nami, ki ne potrebuje nasveta in karanja? b) O katerih vprašanjih naj bi razmislili?

VEČINA izmed nas brez nadaljnjega soglaša z biblijskim stavkom, ki pravi: »V mnogem namreč napačno delamo vsi.« (Jakob 3:2) Ni se nam težko spomniti primerov, v katerih nam ni uspelo biti takšna oseba, kakor nas Božja beseda spodbuja, da naj bi bili, in kakršne bi mi hoteli biti. Zato priznavamo, da ima Biblija prav, ko nam pravi: »Poslušaj nasvet in sprejmi karanje, da boš postal moder v prihodnosti.« (Pregovori 19:20, NS) Vemo, da potrebujemo takšno pomoč. Nedvomno smo v našem življenju naredili spremembe, da bi se ravnali po tem, kar smo se naučili iz Biblije. Toda, kako reagiramo, če nam sokristjan v določeni zadevi osebno svetuje, ker smo nerazumno ravnali? Ali pa, če nas enostavno spodbudi, kako bi se lahko pri nekaterih dejavnostih poboljšali?

2. a) Zakaj naj bi cenili osebni nasvet? b) Kako naj ne bi postopali?

² Kljub našim trenutnim notranjim reakcijam vsled nepopolne človeške narave, naj bi se iskreno zahvalili za nasvet in se trudili, da ga uporabimo. Nazadnje bo to za nas zelo koristno. (Hebrejcem 12:11) Morda smo vseeno skušali opravičevati sami sebe, ko se nam je svetovalo, in zmanjšati resnost stanja, ali pa krivdo naprtiti komu drugemu. Si že kdaj reagiral tako? Ali takrat, ko se spomnimo takšnega dogodka, čutimo odpor do tistega, ki nam je dal nasvet? Ali nagibamo k temu, da kritiziramo  njegove napake ali način, kako nam je svetoval, kot da bi to nekako opravičilo naše lastne slabosti? Nam lahko Biblija pomaga premagati takšna nagnjenja?

Primeri zapisani nam v opomin

3. a) Kaj vsebuje Biblija, kar nam lahko pomaga razviti pravilno stališče do nasveta in karanja? b) Razčleni s pomočjo gornjih vprašanj, kako sta Savel in Uzija reagirala na nasvet.

³ Božja Beseda ne vsebuje le mnogo neposrednih opominov na tem področju, temveč tudi življenjske izkušnje ljudi, ki se jim je svetovalo. Nasvet je bil pogosto tudi vzgoja ali karanje, ker je moral tisti, ki mu je bil nasvet dan, spremeniti svoje stališče ali način postopanja. Medtem ko boš preiskal nekaj teh primerov na osnovi navedenih vprašanj, boš ugotovil, da nam je lahko to vsem v korist:

SAVEL, KISOV SIN: Jehove ni popolnoma poslušal, ker je v neki vojni proti Amalekovcem prizanesel njihovemu kralju in njihovi najboljši živini. (1. Samuelova 15:1–11)

Kako se iz Savlovega odgovora na karanje po Samuelu vidi, da je poskušal svojo krivico zmanjšati? (20. vrsta) Komu je hotel pripisati krivdo? (21. vrsta) Kaj je navedel za opravičilo, ko je končno priznal svojo krivdo? (24. vrsta) Za kaj je bil še celo zatem najbolj zainteresiran? (25., 30. vrsta)

UZIJA: Šel je v Jehovin tempelj, da daruje kadilo, čeprav so bili za to pooblaščeni samo duhovniki. (2. Letopisi 26:16–20)

Zakaj se je kralj Uzija razjezil, ko ga je veliki duhovnik hotel zadržati? (Primerjaj 16. vrsto.) Kakšen je bil izid? (19.–21. vrsta)

4. a) Zakaj je bilo Savlu in Uziji tako težko sprejeti nasvet? b) Zakaj je to pravtako danes resen problem?

⁴ Zakaj sta v obeh primerih ta posameznika tako težko priznala, da sta potrebna nasveta? Njuna glavna težava je bil ponos, previsoko mišljenje o sebi.  Danes si mnogo ljudi nakoplje velike težave zaradi te lastnosti. Če si domišljajo, da so na osnovi starosti ali položaja dosegli določen status, niso več sprejemljivi za osebni nasvet. Morda mislijo, da se želi govoriti o neki njihovi slabosti ali da bi nasvet škodoval njihovemu ugledu. Toda ponos je tisti, ki dejansko priča o slabosti. Tega se ne da opravičevati preprosto zato, ker je ta napaka nekaj običajnega. To je zanka, ki jo satan uporablja, da zamegli mišljenje nekega človeka, tako da se upira ljubeči pomoči, ki jo nudi Jehova po svoji Besedi in svoji vidni organizaciji. Jehova svari: »Pred pogubo prevzetnost (ponos, NS) in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:18; glej tudi Rimljanom 12:3; Pregovori 16:5.)

5. S pomočjo vprašanj, ki so del tega odstavka, ugotovi, kaj se lahko naučimo iz poročila o Mojzesu in Davidu.

⁵ Biblija vsebuje tudi dobre zglede oseb, ki so sprejele nasvet. Tudi iz tega lahko dobimo dragocen pouk. Premisli:

MOJZES: Njegov tast mu je dal praktični nasvet, kako bi lahko obvladal težko delo, ne da bi škodoval svojemu zdravju. Mojzes je nasvet poslušal in ga takoj uporabil. (2. Mojzesova 18:13–24)

Zakaj je bil Mojzes kljub svojemu visokemu položaju sprejemljiv za nasvet? (Primerjaj 4. Mojzesova 12:3.) Kako je ta lastnost pomembna za nas? (Zefanija 2:3)

DAVID: Prešuštvoval je in zatem uredil tako, da je bil mož tiste žene usmrčen, da jo je lahko poročil in s tem prikril nečistovanje. Meseci so minili, preden je Jehova poslal Natana, da je pokaral Davida (2. Samuelova 11:2 do 12:12)

Se je David jezil nad karanjem, je hotel zmanjšati napako ali poskušal krivdo zvaliti na drugega? (2. Samuelova 12:13; Psalm 51, naslov in vrste 1 do 3) Je dejstvo, da je Bog priznal Davidovo kesanje, pomenilo, da je bilo Davidu in njegovi  družini prizaneseno s slabimi učinki njegovega napačnega ravnanja? (2. Samuelova 12:10, 11, 14; 2. Mojzesova 34:6, 7)

6. a) Kako je mislil David o osebah, ki so mu dale razumen nasvet? b) Kakšne koristi je lahko takšen nasvet za nas, če ga radi sprejmemo? c) Česa naj ne bi pozabili, če smo strogo pokarani?

⁶ Kralj David je dobro vedel, da je pametno poslušati razumen nasvet, in se je ob priložnosti zahvalil Bogu za osebo, ki mu je svetovala. (1. Samuelova 25:32–35; glej tudi Pregovori 9:8.) Smo tudi mi takšni? To nas bo varovalo pred tem, da bi rekli ali storili mnoge stvari, ki bi jih pozneje morda obžalovali. Če pa bi kdaj zašli v situacije, ki vodijo do tega, da smo ostro pokarani, kakor je bil David zaradi svojega greha z Batsebo, tedaj ne smemo pozabiti na dejstvo, da je karanje dokaz Jehovine ljubezni, ki naj bi služilo v našo večno blaginjo. (Pregovori 3:11, 12; 4:13)

Razviti neprecenljive lastnosti

7. Katero lastnost moramo imeti po Jezusovih besedah, če želimo priti v Kraljestvo?

⁷ Da bi imeli z Jehovo in našimi krščanskimi brati dober odnos, moramo razviti določene osebne lastnosti. Jezus je poudaril eno izmed njih, ko je postavil majhnega otroka med svoje učence in rekel: »Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža in postane kot otrok, tisti je v nebeškem kraljestvu največji.« (Matevž 18:3, 4, EI) Ti učenci so se morali spremeniti. Morali so se znebiti svojega ponosa in razvijati ponižnost.

8. a) Pred kom moramo biti ponižni in zakaj? b) Kako bomo tedaj reagirali na nasvet?

⁸ Apostol Peter je pozneje pisal sokristjanom: »Vsi pa se opašite s ponižnostjo razuma drug drugemu, ker se Bog upira ošabnim, ponižnim pa daje  nezasluženo dobroto.« (1. Petrov 5:5, NS) Vemo, da moramo biti ponižni pred Bogom, toda v tem biblijskem stavku je rečeno, da moramo biti v obnašanju do naših bratov v veri ponižni ali ponižnih misli. Če bomo takšni, ne bomo nespametno odklanjali spodbud, ki bi nam jih morda dali. Pripravljeni se bomo učiti drug od drugega. (Pregovori 12:15) Če se bo zdelo našim bratom potrebno, da nam dajo upravičeni nasvet, ga ne bomo odklonili, ker spoznavamo, da nas Jehova na ta način ljubeče oblikuje. (Psalm 141:5)

9. a) Katera važna lastnost je tesno povezana s ponižnostjo? b) Zakaj naj bi bili zaskrbljeni glede vpliva našega postopanja na druge?

⁹ Nadaljnja lastnost, ki je tesno povezana s ponižnostjo, je iskreno zanimanje za dobro drugih. Ne moremo ubežati dejstvu, da vse, kar delamo, vpliva na druge ljudi. Apostol Pavel je svetoval prvim kristjanom v Korintu in v Rimu, naj upoštevajo vest drugih. Ni rekel, da bi se morali odpovedati vsem osebnim prednostim, vendar jih je spodbudil, naj ne delajo ničesar, kar bi lahko opogumilo drugega, da dela nekaj, za kar mu njegova vest pravi, da je napačno, kar bi mu lahko škodovalo v duhovnem pogledu. Pavel je jasno izrazil splošno načelo: »Vsak naj išče, ne lastne prednosti, ampak to, kar je drugega... Zato, bodisi, da jeste ali pijete ali delate karkoli drugega, vse delajte v Božjo slavo. Ne postanite povod za spotikanje Judom, kakor tudi ne Grkom in Božji skupščini.« (NS) (1. Korinčanom 10:24–33; 8:4–13; Rimljanom 14:13–23)

10. Po čem lahko spoznamo, če nam je prišlo v navado, uporabljati ta biblijski nasvet?

¹⁰ Ali ti je prešlo v navado, postavljati koristi drugih pred lastne prednosti? Veliko je načinov za tako postopanje, vendar preglej naslednji primer: Na splošno sta obleka in videz enostavno stvar  osebnega okusa, dokler smo spodobni, urejeni in čisti. Ali bi naredil spremembe, če bi izvedel, da tvoj način oblačenja in negovanja v tvojem okolju zaradi privzgojenih pogledov, odvrača druge ljudi od poslušanja vesti o Kraljestvu? Ti je življenje nekega človeka važnejše od želje, da ugajaš samemu sebi?

11. Kaj pokaže, da je važno razviti te lastnosti, če res hočemo biti kristjani?

¹¹ Če postanejo zgoraj obravnavane lastnosti sestavni del naše osebnosti, dokazujemo, da pričenjamo dobivati Kristusov um. Jezus je dal popoln zgled ponižnosti. (Janez 13:12–15; Filipljanom 2:5–8) S tem, ko je pokazal zanimanje za druge, namesto da bi ugajal samemu sebi, nam je dal zgled, ki naj bi ga posnemali. (Rimljanom 15:2, 3)

Ne zavrni Jehovinega karanja

12. a) Kakšne spremembe moramo vsi narediti, da bi imeli Bogu ugajajočo osebnost? b) Kaj nam bo pri tem pomagalo?

¹² Ker smo vsi grešniki, moramo spremeniti naše stališče, naše govorjenje in naše postopanje, da bi lahko odsevali osebnost našega Boga. Obleči moramo »novo osebnost«. (Kološanom 3:5–14; Titu 2:11–14) Nasvet in karanje nam pomagata spoznati področja, na katerih se moramo še poboljšati in kako lahko to naredimo.

13. a) Na kakšne načine nam vsem Jehova daje nasvet? b) Kako naj bi na to reagirali?

¹³ Glavni izvor teh navodil je Biblija. (2. Timoteju 3:16, 17) Zatem nam z biblijsko literaturo in s pomočjo sestankov, za katere skrbi njegova vidna organizacija, pomaga Jehova spoznati, kako lahko to uporabimo. Ali bomo ponižno priznali, da ta pouk osebno potrebujemo — četudi smo ga že prej slišali — in se stalno trudimo, da se izboljšujemo?

14. Katero nadaljnjo pomoč nam Jehova kot posameznikom nudi?

 ¹⁴ Jehova nas ne pusti, da se sami borimo s stvarmi, ki so morda naš poseben problem. V svoji ljubeči skrbi je naredil priprave za osebno pomoč. Milijonom ljudi je koristila takšna pomoč v obliki biblijskega študija na domu. Starši nosijo posebno odgovornost, vzgojiti svoje otroke, da bi jih zaščitili pred dejanji, ki lahko pozneje v življenju povzročijo mnogo srčnih bolečin. (Pregovori 6:20–35; 15:5) V skupščini tisti, ki imajo duhovne sposobnosti, nosijo odgovornost, da uporabljajo Biblijo za karanje drugih, če vidijo, da je to potrebno, toda to delajo v duhu blagosti. (Galatom 6:1, 2) Na ta način nam Jehova svetuje in nas vzgaja, da bi ga lahko častili kot združeno ljudstvo.

Za ponovitev

● Kako nam Jehova ljubeče pomaga spoznati, na katerih področjih se moramo osebno popraviti?

● Zakaj je mnogim težko sprejeti nasvet? Kako resno je to?

● Katere neprecenljive lastnosti nam lahko pomagajo, da smo za nasvet sprejemljivi? Kakšen zgled nam je Jezus dal v tem pogledu?

[Preučevalna vprašanja]