Poglavje 5

Svoboda, ki jo uživajo častilci Jehove

1., 2. a) Kakšno svobodo je dal Bog prvemu človeškemu paru? b) Omeni nekaj zakonov, ki so določali njuno postopanje.

KO je Jehova ustvaril prvi človeški par, sta ta dva uživala svobodo, ki je bila daleč nad svobodo, ki jo imajo danes ljudje. Njun dom je bil raj. Nobena bolezen ni kalila njune življenjske radosti. Smrt ni čakala nanju. Toda, če sta hotela še naprej uživati svojo svobodo, sta morala spoštovati Božje zakone.

² Morda nekateri teh zakonov niso bili izraženi v besedah, toda Adam in Eva sta bila ustvarjena tako, da je bilo zanju povsem naravno, da sta jih poslušala. Tako je apetit naznanil potrebo po jedi; žeja po pitju. Sončni zahod jima je dal povod za to, da ležeta k počitku in si privoščita potrebno spanje. Jehova je z njima tudi govoril in jima dal delovne naloge. Ta naloga je bila pravzaprav zakon, ker je določala njuno ravnanje. Toda kako prijeten, koristen zakon je to bil! Delo, ki naj bi ga opravljala, je bilo povsem zadovoljujoče, omogočalo jima je polno izkoristiti njune sposobnosti na razne načine. Rodila naj bi otroke, vladala živalim na Zemlji in postopoma širila meje raja, dokler ta ne bi zajemal vse Zemlje. (1. Mojzesova 1:28, 2:15) Bog ju ni obremenjeval z nepotrebnimi posameznostmi. Pustil jima je širok prostor za lastne odločitve. Bi si lahko želela še kaj več?

3. Kaj bi bilo lahko Adamu pomagalo modro uporabiti njegovo svobodo odločanja?

 ³ Ko je bila Adamu dana prednost odločanja, to seveda ni pomenilo, da bo vsaka odločitev, ki jo bo naredil, proizvedla dobre rezultate. Njegova svoboda odločanja je bila povezana z odgovornostjo. Lahko se je učil, tako da je poslušal svojega nebeškega Očeta in opazoval njegova dela, in Bog je dal Adamu razum, ki mu je omogočil uporabiti tisto, kar se je naučil. Ker je bil Adam ustvarjen po »Božji podobi«, bi odgovarjalo njegovemu naravnemu nagnjenju, da pri svojih odločitvah odseva Božje lastnosti. Gotovo bi moral biti pazljiv pri tem, če bi zares cenil to, kar je Bog zanj naredil, in bi želel Bogu ugajati. (1. Mojzesova 1:26, 27; primerjaj Janez 8:29.)

4. a) Je bil Adam z omejitvijo, ki mu je bila naložena, oropan svobode? b) Zakaj je bila ta zahteva primerna?

⁴ Da bi človeka spomnil na njegovo odvisnost od svojega Stvarnika in dajalca življenja, mu je dal Jehova naslednjo zapoved: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Je ta zakon človeku prikrajšal svobodo? Gotovo ne. Adamu je bilo na razpolago, da je poslušen ali neposlušen. Zapoved ju ni obremenjevala. Imel je dovolj hrane, brez da bi moral jesti s tega drevesa. Bilo je zelo primerno, da je priznal, da zemlja, na kateri je živel, pripada Bogu in da je Bog kot Stvarnik pravnoveljavni Vladar nad svojim stvarstvom. (Psalm 24:1, 10)

5. a) Kako sta Adam in Eva izgubila svojo čudovito svobodo? b) Kaj je nastopilo namesto nje in kako je to delovalo na nas?

⁵ Toda kaj se je zgodilo? Spodbujen vsled sebičnih nagnjenj je neki angel prevaral Evo, tako da se je predstavil kot zaupanja vreden svetovalec in ji  zagotovil nekaj, kar je bilo v nasprotju z Božjo voljo. Adam se je v prestopu pridružil Evi, namesto da bi poslušal svojega Očeta. S tem, da sta Adam in Eva segla po nečem, kar jima ni pripadalo, sta izgubila svojo čudovito svobodo. Greh je zavladal nad njima, in kakor je Bog opozoril, ju je sedaj zagotovo čakala smrt. Kakšno dediščino sta zaradi tega dala svojim potomcem? Greh, ki se kaže v prirojenem nagnjenju k napačnemu postopanju, v slabostih, ki naredijo ljudi sprejemljive za bolezni, kakor tudi v končnem propadu zaradi staranja. Pravtako tudi smrt. Na osnovi podedovanega nagnjenja k napačnemu ravnanju, ki ga satanov vpliv še povečuje, je bila proizvedena človeška družba, v kateri je postalo življenje za vsakogar negotovo. Kakšno nasprotje svobodi, ki jo je Bog v začetku dal človeštvu! (Rimljanom 5:12; Job 14:1; Razodetje 12:9)

Kje lahko najdemo svobodo

6. a) Kje se najde pravo svobodo? b) O kakšni svobodi je govoril Jezus po Janezu 8:31, 32?

⁶ Glede na današnje razmere ni presenetljivo, da mnogi hrepenijo po večji svobodi, kot jo imajo. Toda, kje se najde resnična svoboda? Jezus Kristus je rekel: »Če vi ostanete v besedi moji, bodete zares učenci moji in spoznate resnico in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:31, 32) S tem ni mišljena omejena svoboda, v katero upajo ljudje, če enega političnega vladarja ali obliko vlade zavrnejo v korist druge. Namesto tega zadeva jedro človeških problemov. Jezus je govoril o osvoboditvi izpod greha, suženjskega hlapčevanja grehu. (Glej Janez 8:24, 34–36.) Če torej nekdo postane pravi učenec Jezusa Kristusa, povzroči to opazno spremembo v njegovem življenju, osvoboditev.

7. a) V kakšnem smislu smo zato lahko danes prosti greha? b) Kaj moramo delati, da bi imeli to svobodo?

 ⁷ To ne pomeni, da pravi kristjani danes ne bodo več čutili učinka prirojenega nagnjenja h grešnemu ravnanju. Nasprotno, zaradi tega morajo voditi stalno borbo. (Rimljanom 7:21–25) Toda, če nekdo zares živi v skladu z Jezusovimi nauki, ne bo več suženj grehu. Greh zanj ne bo več kakor kralj, ki mu daje zapovedi, on pa jih nato izvršuje. Ni več ujetnik načina življenja, ki nima nobenega smisla in ki obremenjuje vest. Pred Bogom bo imel čisto vest, ker so bili njegovi pretekli grehi odpuščeni na osnovi njegove vere v Kristusovo žrtev. Njegova grešna nagnjenja se bodo morda kdaj poskusila uveljaviti, toda če se jim upira in jim ne popusti, ker se spomni Kristusovih čistih naukov, bo dokazal, da greh ne vlada več nad njim. (Rimljanom 6:12–17)

8. a) Kakšno nadaljnjo svobodo nam daje pravo krščanstvo? b) Kako naj bi to vplivalo na naše stališče do posvetnih vladarjev?

⁸ Kot kristjani uživamo veliko svobodo. Osvobojeni smo bili učinkov lažnih naukov, praznoverja in sužnjevanja grehu. Veličastne resnice o stanju mrtvih in vstajenju so nas osvobodile nerazumnega strahu pred nasilno smrtjo, ki navaja ljudi, da zatrejo svojo vest. Spoznanje, da bo nepopolne človeške vladavine nadomestilo Božje pravično Kraljestvo, nas osvobodi brezupnosti. Toda ta svoboda ne opravičuje, da bi s predpostavko, da bo stari sestav kmalu minil, prezirali zakon ali ne bi spoštovali vladnih uradnikov. (1. Petrov 2:16, 17; Titu 3:1, 2)

9. Kako nam Jehova ljubeče pomaga uživati največjo mero svobode, ki jo ljudje lahko danes imajo? b) Kako lahko z našimi odločitvami pokažemo, da jasno razumemo, kakšne posledice je imela Adamova zloraba svobode?

⁹ Jehova ne zahteva od nas, da s poskusi ugotovimo, kateri način življenja je najboljši. On ve, kako smo ustvarjeni, kaj nas zares zadovolji in nam daje občutek osebnega dostojanstva in kaj bo za  nas trajno najbolj koristno. Pozna tudi svoj časovni načrt za uresničenje svojega namena in zato ve, katero delo se nam najbolj izplača. Razen tega mu je znano, s kakšnimi mislimi in ravnanjem lahko nekdo popači ali uniči svoj odnos z drugimi, da, celo zapravi blagoslove Božjega Kraljestva. Ljubeče nas seznanja s temi stvarmi po Bibliji in preko svoje vidne organizacije. (Galatom 5:19–23; Marko 13:10; primerjaj 1. Timoteju 1:12, 13.) Potem je od nas odvisno, da uporabljamo našo od Boga dano prosto voljo in se odločimo, kako bomo ravnali. Če smo si vzeli k srcu biblijsko poročilo o tem, kako je Adam izgubil človeštvu v začetku dano svobodo, bomo modro odločali o tem. Pokazali bomo, da je dober odnos z Jehovo za nas v življenju najvažnejši.

Hrepenenje po drugačni vrsti svobode

10. Po kakšni vrsti svobode hrepenijo nekateri, ki trdijo, da so kristjani?

¹⁰ Včasih se pojavi pri mladih ljudeh, ki so odrasli kot Jehovine priče in tudi pri drugih, ki niso več tako mladi, hrepenenje po neki drugi vrsti svobode. Svet se jim zdi privlačen in čim bolj razmišljajo o tem, tem močnejša postaja v njih želja, da bi delali isto, kot posvetni ljudje. Morda nimajo namena uživati mamil, se opijati ali nečistovati. Toda, po šoli ali po posvetnem delu se pričenjajo družiti s posvetnimi ljudmi. Seveda želijo, da bi jih novi tovariši sprejemali medse, in tako začno posnemati njihov način govora in obnašanja. (3. Janezov 11)

11. Od koga včasih prihaja spodbuda za takšno postopanje?

¹¹ Včasih pride spodbuda, da se spustimo v posvetno obnašanje od druge osebe, ki trdi, da služi Jehovi. Prav to se je zgodilo v Edenu, ko je satan zapeljal Evo in ko je Eva silila Adama, da se ji  pridruži. Tako je bilo tudi med prvimi kristjani in dogaja se tudi danes. Takšne osebe pogosto ljubijo vznemirljive stvari in hrepenijo po stvareh, ki prinašajo močne užitke. Druge spodbujajo, ’da bi se malo razvedrili’. ’Obljubljajo jim svobodo, medtem ko so sami sužnji pokvarjenosti.’ (2. Petrov 2:18, 19, NS)

12. a) Kakšne so žalostne posledice posvetnega življenja? b) Zakaj osebe, ki se spustijo v takšno ravnanje, vztrajajo še naprej v takih dejanjih, četudi poznajo izid?

¹² Posledice niso prijetne. Nedovoljeni spolni odnosi povzročijo duševni nemir. Lahko vodijo tudi do bolezni, nezaželjene nosečnosti in mogoče do razpada nekega zakona. (Pregovori 6:32–35; 1. Korinčanom 6:18; 1. Tesaloničanom 4:3–8) Zloraba mamil pogosto povzroča razdražljivost, nejasno govorjenje, motnje vida, omotičnost, težave pri dihanju, halucinacije in smrt. (Primerjaj Pregovori 23:29–35.) Razen tega postanejo mnogi zaradi zlorabe mamil zasvojeni, kar lahko vodi celo do kaznivih dejanj, da bi si lahko nabavili mamila. Osebe, ki se spuščajo v kaj takega, običajno vedo, kakšen je lahko izid. Toda, njihovo poželenje po razburljivostih in čutnem uživanju jih navede, da zatisnejo oči pred posledicami. Dopovedujejo si, da je to svoboda, nato pa prepozno ugotovijo, da so postali sužnji greha in kako grozovit gospodar je greh! Če sedaj razmišljamo o tem, nas bo to obvarovalo pred takšnimi doživetji. (Galatom 6:7, 8)

Kje se problemi pričnejo

13. a) Kako se pogosto zbudi poželenja, ki vodijo v takšne probleme? b) Kakšno stališče potrebujemo, če želimo razumeti, kaj je »slaba družba«? c) Poudari Jehovino stališče, medtem ko odgovarjaš na vprašanja na koncu tega odstavka. Komentiraj samo eno vprašanje naenkrat.

¹³ Postoj in pomisli, kje se takšni problemi pogosto začenjajo. Biblija pojasnjuje: »Vsak pa je skušan  po lastnem poželenju, ki ga vleče in vabi; ko pa je poželenje spočelo, rodi greh, greh pa, ko je storjen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15, EI) Toda, kako se prebudijo takšne želje? S tem, kar sprejemamo v naše misli in pogosto je to posledica druženja z osebami, ki ne uporabljajo biblijskih temeljnih načel. Seveda vsi vemo, da naj bi se izogibali »slabe družbe«. Toda vprašanje je: kakšna družba je slaba? Kako misli o tem Jehova? Če razmislimo o naslednjih vprašanjih in biblijskih stavkih, nam bo to pomagalo priti do pravilnih zaključkov.

Ali dejstvo, da se določeni ljudje zdijo vredni spoštovanja, pomeni, da bi bili za nas dobra družba? (Primerjaj 1. Mojzesova 34:1, 2, 18, 19.)

Ali njihovi pogovori, morda njihove šale, pokažejo, če spadamo v njihovo družbo? (Efežanom 5:3, 4)

Ali imamo razlog za zaskrbljenost, če ne verujejo v zvezi z Božjim namenom enako kakor mi? (Primerjaj 1. Korinčanom 15:12, 32, 33.)

Kaj bi si mislil Jehova o nas, če bi iskali družbo ljudi, ki ga ne ljubijo? (Primerjaj 2. Letopisi 19:1, 2.)

Kako lahko pokažemo, da si brezbožnih ne izbiramo za prijatelje, četudi z njimi delamo ali so naši sošolci? (1. Petrov 4:3, 4)

Gledanje televizijskih oddaj in branje knjig, časopisov in revij so pravtako možnosti druženja z ljudmi. Kakšnih oddaj in kakšnega čtiva naj bi se v teh dneh še posebej ogibali? (Pregovori 3:31; Izaija 8:19; Efežanom 4:17–19)

Kako pokaže izbira naših prijateljev to, kakšne osebe smo? (Psalm 26:1, 4, 5; 97:10)

14. Kakšna čudovita svoboda čaka tiste, ki že danes zvesto uporabljajo nasvet Božje besede?

¹⁴ Božja nova ureditev leži neposredno pred nami. Z njegovim Kraljestvom bo človeštvo osvobojeno suženjskega vpliva satana in njegovega celotnega hudobnega sestava stvari. Postopoma bodo z ljudi odstranjeni vsi učinki greha. Pred njimi bo večno  življenje v raju. Celotno stvarstvo bo končno uživalo svobodo, ki je v popolni skladnosti z »Jehovinim duhom«. (2. Korinčanom 3:17) Ali bi imelo smisel tvegati, da izgubimo vse to, samo zato, ker sedaj premalo resno jemljemo nasvet Božje besede? Z načinom, kako uporabljamo našo krščansko svobodo, naj bi jasno pokazali, da si zares želimo ’čudovite svobode Božjih otrok’. (Rimljanom 8:21)

Za ponovitev

● Kakšno svobodo je užival prvi človeški par? V kakšnem nasprotju je to s tem, kar človeštvo danes doživlja?

● Kakšno svobodo imajo pravi kristjani v primerjavi s svetom? Kako je to mogoče?

● Kakšno ceno plačajo osebe, ki iščejo svobodo, kakršno ima svet?

● Zakaj je tako važno, da se izognemo »slabe družbe«? Čigave odločitve o tem, kaj je slabo, sprejemamo v nasprotju z Adamom?

[Preučevalna vprašanja]