Poglavje 4

Tisti, o katerem so pričali vsi preroki

1. Kaj kažejo dejstva v zvezi s predčloveškim obstojem Jezusa o njegovem odnosu z Jehovo?

JEZUS je o prisrčnem odnosu, ki obstaja med njim in Jehovo, rekel: »Oče namreč Sina ljubi in mu kaže vse, kar sam dela.« (Janez 5:19, 20 - NS) Ta tesen odnos se je začel že v času njegove ustvaritve, številna tisočletja pred rojstvom človeka. On je bil Božji edinorojeni sin, edini, ki ga je Jehova sam ustvaril. Vse ostalo v nebesih in na zemlji je bilo ustvarjeno po tem ljubljenem prvorojenem Sinu. Služil je tudi kot Božja Beseda ali Govornik, po katerem je Bog drugim sporočal svojo voljo. Ta edini, Sin, ki ga je Bog še posebej ljubil, je postal človek Jezus Kristus. (Kološanom 1:15, 16; Janez 1:14; 12: 49, 50)

2. V kakšnem obsegu se biblijske prerokbe nanašajo na Jezusa?

² Preden se je po čudežu rodil kot človek, je bilo o njem napisanih na ducate navdihnjenih prerokb. Kakor je rekel apostol Peter Korneliju: »O njem pričujejo vsi preroki.« (Dejanja apostolov 10:43, NS) Vloga, ki jo ima Jezus v zvezi s čistim čaščenjem, je v Bibliji tako zelo poudarjena, da je neki angel rekel apostolu Janezu: »Boga moli. Kajti pričevanje Jezusovo je duh prerokovanja«. (Razodetje 19:10) Te prerokbe jasno kažejo nanj in usmerjajo pozornost na določena gledišča, Božjega namena glede Jezusa, ki so za nas zelo zanimiva.

 Kaj razodevajo prerokbe

3. a) Koga v prerokbi iz 1. Mojzesove 3:14, 15 ponazarja »kača«? Kdo je »žena«? Kdo je »seme kače«? b) Zakaj ’zdrobitev glave kači’ Jehovine služabnike zelo zanima?

³ Prva teh prerokb je bila izrečena po uporu v Edenu. Vsebovana je bila v izreku obsodbe, ki jo je Jehova naslovil na kačo. Jehova je rekel: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:14, 15) Kaj to pomeni? V od Boga določenem času je bila ta prerokba pojasnjena in razširjena z nadaljnimi prerokbami. Zato vemo, da je bila namenjena satanu, hudiču, zastopanem po kači. »Žena« je Jehovina zvesta nebeška organizacija, ki mu je zvesta kot zakonska žena. ’Seme kače’ sestavljajo tako angeli, kakor tudi ljudje, ki pokazujejo satanovega duha in nasprotujejo Jehovi ter njegovemu ljudstvu. Glede na način, kako je hudič v Edenu uporabil kačo, bi lahko iz prerokbe sklepali, da se ’zdrobitev kačine glave’ nanaša na končno uničenje tega upornega Božjega sina, ki je Jehovo obrekoval in je človeštvu prinesel strahovito trpljenje. Toda, dolgo časa je ostalo skrivnost, kdo je »Seme«, ki bo zdrobilo glavo kači. (Rimljanom 16: 25, 26)

4. Kako nam vrsta Jezusovih prednikov pomaga spoznati njega kot obljubljeno Seme?

⁴ Po kakšnih 2000 letih človeške zgodovine je Jehova poskrbel za nadaljnje posameznosti. Naznanil je, da se bo Seme pojavilo v Abrahamovi rodovini. (1. Mojzesova 22:15–18) Toda rod, ki bo vodil do Semena naj ne bo odvisen samo od mesenega potomstva, temveč od Božje izbire. Čeprav je Abraham ljubil svojega sina Izmaela, ki mu ga je rodila njegova sužnja Agara, je Jehova izrecno rekel: »Tvoja  žena Sara ti bo rodila sina... Izaka! Sklenil bom svojo zavezo z njim.« (1. Mojzesova 17:18–21; 21:8–12) Pozneje ta zaveza ni bila potrjena Ezavu, Izakovemu prvorojencu, temveč Jakobu, od katerega poteka dvanajst Izraelovih rodov. (1. Mojzesova 28:10–14) V teku časa je dal Bog razumeti, da se bo Seme rodilo v rodu Jude, v Davidovi hiši. (1. Mojzesova 49:10; 1. Letopisi 17:3, 4, 11–14)

5. Kaj je razen tega že na začetku Jezusove zemeljske službe razodelo, da je bil Mesija?

⁵ Več kot 700 let vnaprej je Biblija označila Betlehem kot kraj človeškega rojstva Semena, razodela pa je tudi, da je to obstojalo že »od dni večnosti«, od časa, ko je bil ustvarjen v nebesih. (Miha 5:2) Prerok Danijel je napovedal, kdaj se bo pojavil na zemlji kot Jehovin Maziljenec, Mesija. (Danijel 9:24–26) Ko je bil maziljen s svetim duhom, je glas iz nebes odkril njegovo identiteto. (Mat. 3:16, 17) Zato je lahko Filip, ko je postal Jezusov učenec, prepričljivo rekel: »Našli smo ga, ki je pisal o njem Mojzes v zakonu in preroki, Jezusa iz Nazareta, sina (posvojenega) Jožefovega.« (Janez 1:45)

6. a) Kaj so Jezusovi učenci spoznali po njegovi smrti? b) Kdo je v prvi vrsti »Seme žene« in kaj je mišljeno s tem, da bo on kači zdrobil glavo?

⁶ Pozneje so Jezusovi učenci spoznali, da so navdihnjeni spisi vsebovali dobesedno na ducate preroških zapisov, ki so se nanašali nanj. Po svoji smrti in vstajenju jim je osebno ’razlagal, kar je v vseh pismih pisano o njem.’ (Lukež 24:27) Sedaj je očitno, da je Jezus osnovno »Seme žene«, ki bo zdrobil glavo »kači«, da bo na ta način dokončno uničena. Po Jezusu bodo izpolnjene vse Božje obljube človeštvu, da, vse stvari, po katerih goreče hrepenimo. (2. Korinčanom 1:20)

7. Kaj je, razen identitete tistega, ki je v teh prerokbah omenjen, še vredno pregledati?

 ⁷ Ko si nekatere od teh prerokb prvič bral, si morda vprašal kakor etiopski evnuh: »O kom tukaj govori prerok?« Toda, evnuh ni enostavno odložil stvari. Zatem, ko je pozorno prisluhnil Filipovemu pojasnilu in razumel, kako je Jezus to prerokbo izpolnil, je spoznal, da mora nekaj narediti; zato se je dal krstiti. (Dejanja apostolov 8:32–38; Izaija 53:3–9) Ali mi podobno reagiramo? Včasih smo globoko ganjeni zaradi načina, kako je neka prerokba pojasnjena ali pa so nam segli v srce zaključki, ki so zapisani v Bibliji, ko se poudarja izpolnitev neke prerokbe.

8. Tukaj se obravnava štiri preroške predslike Jezusa Kristusa. Pokaži na osnovi vprašanj in navedenih biblijskih stavkov, kako se te prerokbe tičejo nas. Obravnavaj vedno le eno naenkrat.

⁸ Upoštevaj, kako se to tiče naslednjih preroških obljub in ponazoritev, ki se nanašajo na Jezusa Kristusa. Na vprašanja odgovarjaj s pomočjo biblijskih stavkov.

1. Kako nam poročilo o Abrahamovem poskusu, da žrtvuje Izaka, pomaga pravilno razumeti, kaj je Jehova storil, ko je po svojem Sinu priskrbel odkupnino? (Janez 3:16; 1. Mojz. 22:1–18 [upoštevaj, kako je Izak opisan v 2. vrsti.])

S kakšnim zaupanjem naj bi nas to napolnilo? (Rimljanom 8:32, 38, 39)

Toda, kaj se od nas zahteva? (1. Mojzesova 22:18; Janez 3:36)

2. Na katero tehtno odgovornost nas spomni Biblija, ko označuje Jezusa kot Mojzesu podobnega preroka? (Dejanja apostolov 3:22, 23; 5. Mojzesova 18:15–19)

Naštej nekaj stvari, o katerih je Jezus govoril in zakaj so sedaj času primerne? (Matevž 28:18–20; 19:4–9; 18:3–6)

 3. Na katere privlačne Jezusove lastnosti kot velikega duhovnika, nas Biblija opozori, ko pojasni, kaj je bilo ponazorjeno z Aronovim duhovništvom? (Hebrejcem 4:15 do 5:3; 7:26–28)

Kako naj bi mislili glede možnosti, da se Bogu bližamo v molitvi po Kristusu, da bi nam pomagal premagati naše slabosti?

4. Zakaj naj bi se glede na izredno vrednost Jezusove žrtve (ki je nadomestila vse po Mojzesovi postavi darovane žrtve) skrbno varovali tega, da bi nam ne prišlo v navado delati stvari za katere vemo, da ne ugajajo Bogu? (Hebrejcem 10:26,27)

Kaj bomo vestno delali, če zares cenimo upanje na življenje, ki nam je omogočeno po Jezusovi žrtvi? (Hebrejcem 10:19–25)

Kako lahko dokažemo našo vero v Kristusa

9. Zakaj za nas ni nobene druge možnosti za rešitev, razen po Jezusu Kristusu?

⁹ Zatem, ko je apostol Peter židovskemu višjemu sodišču v Jeruzalemu razložil, kako so se biblijske prerokbe spolnile na Jezusu, je s poudarkom zaključil: »V nikomer drugem ni zveličanja (rešitve, NS); zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, da bi se mogli mi v njem zveličati (rešiti, NS).« (Dejanja apostolov 4:11, 12; Psalm 118:22) Vsi Adamovi potomci so grešniki, zato je njihova smrt kazen za grehe in nima nobene vrednosti za rešitev nekega človeka. Toda Jezus Kristus je bil popoln in zato ima njegova smrt vrednost žrtve. (Psalm 49:6–9; Hebrejcem 2:9) Bogu je ponudil odkupnino, katere vrednost je točno odgovarjala temu, kar je Adam izgubil za svoje potomstvo. Kakšne koristi je to za nas? (1. Timoteju 2:5, 6)

10. Pojasni način, po katerem ima Jezusova žrtev za nas veliko korist.

¹⁰ Odkupnina nam omogoča imeti čisto vest na osnovi odpuščanja grehov, to je mnogo več kot so  pod Mojzesovim zakonom kdajkoli dosegle živalske žrtve za Izraelce. (Dejanja apostolov 13:38, 39; Hebrejcem 9:13, 14) Da bi lahko imeli čisto vest, moramo seveda biti pošteni sami s seboj in zares verovati v Jezusa Kristusa. Ali osebno cenimo, kako zelo potrebujemo Kristusovo žrtev? »Ako rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Ako svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti.« (1. Janez 1:8, 9–EI)

11. Zakaj je krst v vodi važen pogoj, da doseže neka oseba pred Bogom dobro vest?

¹¹ Seveda so osebe, ki pravijo, da so grešniki, in govorijo, da verujejo v Kristusa in celo v neki meri sodelujejo, da kakor Jezus govorijo drugim o Božjem kraljestvu, vendar ne verujejo popolnoma v Jezusa. Zakaj? Kako so kristjani v prvem stoletju javno pokazali, da so zares postali verni? Dali so se krstiti. Zakaj? Ker je Jezus zapovedal, naj se kot učenci krstijo. (Matevž 28:19, 20; Dejanja apostolov 8:12; 18:8) Če ljubeča priprava, ki jo je priskrbel Jehova po Jezusu Kristusu, res gane srce nekega človeka, potem ne bo okleval. V svojem življenju bo naredil vse potrebne spremembe, se predal Bogu in to simboliziral s krstom v vodi. Kakor pokaže Biblija, s tem ko svojo vero pokažemo na ta način, da ’na Boga naslovimo prošnjo za dobro vest.’ (1. Petrov 3:21, NS)

12. Kaj naj naredimo, če spoznamo, da smo grešili, in zakaj?

¹² Seveda se bodo še zatem kazala grešna nagnjenja. Kaj tedaj? »To vam pišem, da ne grešite,« je rekel apostol Janez. Zato našega greha nikar ne jemljimo prelahko, neglede na to, če se izraža v dejanjih, besedah ali v stališču. »Ako pa se kdo pregreši, imamo Odvetnika (pomočnika, NS) pri Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega. On je sprava za grehe  naše; ne pa samo za naše, ampak tudi za vsega sveta grehe.« (1. Janezov 1:1, 2) Ali to pomeni, da bo vse v redu, ne glede na to kaj delamo, če bomo molili k Bogu: »Odpusti nam naše grehe«? Ne. Ključ za odpuščanje grehov je pristno kesanje. Tudi pomoč starešin krščanske skupščine je morda potrebna. Priznati moramo napačna dela in odkritosrčno obžalovati, tako da se resno trudimo, da tega ne ponavljamo več. (Dejanja apostolov 3:19; Jakob 5:13–16) Če bomo tako delali, smo lahko prepričani, da nam bo Jezus pomagal. Na osnovi naše vere v spravno vrednost njegove žrtve je mogoče, da znova pridemo v Jehovino milost, in to je zelo pomembno, da bi naše čaščenje bilo sprejemljivo zanj.

13. a) Pojasni, kakšno nadaljnjo korist ima Jezusova žrtev za nas. b) Zakaj si te nagrade ne moremo zaslužiti z našo službo Bogu? c) Toda, kaj bomo naredili, če zares verujemo?

¹³ Jezusova žrtev nam je odprla priložnost, da dobimo večno življenje v nebesih za »malo čredo« in na rajski zemlji za nadaljnje milijarde ljudi. (Lukež 12:32; Razodetje 20:11, 12; 21:3, 4) To ni nagrada, ki si jo zaslužimo. Vseeno koliko delamo v Jehovini službi, si nikoli ne bi mogli pridobiti tolikšno zaslugo, da bi nam Bog bil dolžan dati večno življenje. Večno življenje je ’dar, ki ga daje Bog, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem.’ (Rimljanom 6:23; Efežanom 2:8–10) Toda, če verujemo v ta dar in cenimo način, ki nam to omogoča, bomo to tudi izrazili. Ker spoznamo, na kako čudovit način je Jehova uporabil Jezusa, da izvrši svojo voljo, in kako važno je, da vsi točno sledimo Jezusovim stopinjam, nam bo postala krščanska služba ena najvažnejših stvari v našem življenju. Naša vera se bo dokazovala v tem, da bomo drugim prepričljivo govorili o tem veličastnem Božjem daru. (Primerjaj Dejanja apostolov 20:24.)

14. Zakaj ima takšna vera v Jezusa Kristusa združujočo moč?

 ¹⁴ Kako veličastno, združujočo moč ima takšna vera! Približa nas Jehovi, k njegovemu Sinu in drug drugemu v krščanski skupščini. (1. Janezov 3:23, 24) Radujemo se, da je Jehova v svoji dobroti dal svojemu Sinu »ime, ki je nad vsako ime (razen nad Božjim), da naj se v imenu Jezusovem pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo in vsak jezik pripozna, da je Jezus Kristus, Gospod, v slavo Boga Očeta.« (Filipljanom 2:9–11)

Za ponovitev

● Zakaj so lahko tisti, ki so dejansko verovali v Božjo Besedo, jasno spoznali Mesijo, ko se je pojavil?

● Kako so se na strani 34 navedene prerokbe spolnile na Jezusu?

● Na kakšen način nam je Jezusova žrtev že koristila? Kako lahko pokažemo naše cenjenje do tega?

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir/slike na strani 34]

Preroški primeri (zgledi) o Jezusu — Kako naj bi delovali nate?

Abraham je daroval Izaka

Mojzes kot Božji govornik

Aron kot veliki duhovnik

Živalske žrtve