Trdno se drži Božje besede
Poglavje 3
Trdno se drži Božje besede
1. a) Kako so starodavni Izraelci doživeli resničnost Božje Besede? b) Zakaj nas to zanima?
»SPOZNAJTE torej z vsem svojim srcem in z vso dušo svojo, da ni izginila ne ena beseda iz vseh dobrih obljub, ki jih je za vas govoril Jehova, vaš Bog; vse se je uresničilo.« Na ta dejstva je Jozua spomnil starešine Izraela, zatem ko so se naselili v obljubljeni deželi. Toda, v letih, ki so sledila, si pogosto niso vzeli k srcu Božje besede in se je niso dosledno držali. Kakšne so bile posledice? Kakor Biblija jasno pravi, je Jehova pravtako zanesljivo privedel nadnje napovedane posledice neposlušnosti, kot so se tudi njegovi blagoslovi izkazali za zanesljive. (Jozua 23:14–16) To poročilo, kakor tudi ostali deli Biblije, so bili ohranjeni nam v pouk — da bi lahko ’imeli upanje’ in da ne bi delali nečesa, s čimer bi naše upanje razvrednotili. (Rimljanom 15:4)
2. a) V katerem smislu je Biblija »od Boga navdihnjena«? b) Kakšno odgovornost imamo, ker to vemo?
2 Čeprav je bilo uporabljenih kakšnih 40 človeških »tajnikov«, da se je napisala Biblija, je sam Jehova njen avtor. Ali to pomeni, da je aktivno usmerjal zapisovanje vsake posameznosti? Da. Apostol Pavel je prav povedal: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno.« Ker smo prepričani o tem, spodbujamo ljudi vsepovsod, da ji posvetijo pozornost in po njej gradijo svoja življenja, kot se tudi mi trudimo delati. (2. Timoteju 3:16; 1. Tesaloničanom 2:13)
Kaj bo drugim pomagalo, da jo bodo cenili?
3. Kakšna je najboljša možnost, pomagati drugim, ki niso prepričani, da je Biblija Božja Beseda?
3 Seveda veliko ljudi, s katerimi se pogovarjamo, ni istega prepričanja kakor mi, da je Biblija zares Božja beseda. Kako bi jim lahko pomagali? Pogosto je najboljša možnost, odpreti Biblijo in jim pokazati kaj vsebuje. »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč... in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) »Božja Beseda« je njegova, v Bibliji zapisana beseda obljube. To ni mrtva zgodovina, temveč živa in gre nezadržno svoji spolnitvi naproti. Med tem potekom postajajo očitni dejanski nagibi oseb, ki pridejo z njo v stik, tako da lahko spoznamo, če odgovarjajo pogojem. Vpliv Božje Besede je mnogo učinkovitejši kot karkoli drugega, kar bi osebno lahko rekli.
4. Kakšna enostavna pojasnila o biblijskih resnicah so spremenila stališče nekaterih ljudi do Biblije? Zakaj?
4 Že to, da so v Bibliji videli Božje ime, je bila za mnoge odločilna prelomnica. Drugi so sklenili preučevati Biblijo, ko se jim je pokazalo, kaj govori o smislu življenja, zakaj Bog dopušča zlo, o pomenu sedanjih svetovnih dogodkov ali o stvarnem upanju v zvezi z Božjim kraljestvom. V deželah, v katerih ljudi zaradi njihovih verskih običajev hudobni duhovi mnogo pogosteje vznemirjajo, je Biblija zbudila zanimanje, ker pojasnjuje vzrok takšnih dogajanj in pokaže, kako se lahko tega osvobodijo. Zakaj naredijo na ljudi te značilnosti tolikšen vtis? Ker je Biblija v zvezi s to zadevo edini zanesljivi vir podatkov. (Psalm 119:130)
5. Zaradi kakšnih razlogov nekdo morda ne verjame v Biblijo? Kako mu lahko pomagamo?
5 Toda, kaj tedaj, če nam nekdo odkrito reče, da ne verjame Bibliji? Mar naj to pomeni konec razgovora? Ne, če se je pripravljen razumno pogovarjati. Morali bi se zavedati odgovornosti, da prepričljivo govorimo v korist Božje Besede. Morda ima sogovornik Biblijo za knjigo krščanstva. Morda je hinavščina cerkve in njeno vmešavanje v politiko, kakor tudi njeno stalno prosjačenje za denar, osnova za njegovo negativno reagiranje na Biblijo. Zakaj ga to ne bi vprašal? Morda se bo prebudilo njegovo zanimanje, ko bo izvedel, da Biblija obsoja posvetnost krščanstva in ko spozna razliko med navideznim in pravim krščanstvom. (Primerjaj Matevž 15:7–9; Jakob 4:4; Miha 3:11, 12.)
6. a) Kaj tebe osebno prepričuje o tem, da je Biblija Božja Beseda? b) Kateri drugi dokazi se lahko uporabijo, da se pomaga ljudem razumeti, da Biblija dejansko izvira od Boga?
6 Drugim je lahko v pomoč prepričljiv govor o dokazih za navdihnjenost Biblije. Kaj tebi jasno dokazuje, da Biblija izvira od Boga? Mar to, kar Biblija sama govori o svojem izvoru? (2. Timoteju 3:16, 17; Razodetje 1:1) Ali dejstvo, da vsebuje številne prerokbe, ki odkrivajo podrobno znanje o bodočnosti, prerokbe, ki morajo zato izvirati od nadnaravnega izvora? (2. Petrov 1:20, 21; Izaija 42:9) Je to morda medsebojna notranja skladnost Biblije, čeprav so jo pisali mnogi možje v razdobju 1610 let? Ali njena znanstvena točnost v primerjavi z drugimi spisi iz tistega časa? Morda nepristranost biblijskih piscev? Ali pa okoliščina, da se je Biblija ohranila kljub vsem hudobnim poskusom, da se jo uniči? Karkoli je nate naredilo vtis, se lahko uporabi tudi v pomoč drugim ljudem.
Naše osebno branje Biblije
7., 8. a) Kaj naj bi delali osebno v zvezi z Biblijo? b) Kaj je potrebno poleg osebnega branja Biblije in kako se to vidi iz same Biblije? c) Ali si ti sam prišel do razumevanja Jehovinih namenov?
7 Razen tega, da pomagamo drugim verovati Bibliji, si moramo sami osebno vzeti čas, da jo redno beremo. Delaš tako? Od vseh knjig, ki so bile kdajkoli natisnjene, je ta najvažnejša. To seveda ne pomeni, da ni treba brati nič drugega kot Biblijo. Biblija svari pred tem, da bi se osamili in mislili, da lahko z neodvisnim raziskovanjem vse sami ugotovimo. Če želimo biti uravnovešeni kristjani, moramo osebno preučevati, kakor se tudi redno udeleževati sestankov. (Pregovori 18:1; Hebrejcem 10: 24, 25)
8 V našo korist poroča Biblija o nekem etiopskem dvornem uradniku, h kateremu je angel usmeril krščanskega oznanjevalca Filipa, ko je ta dvorni uradnik bral prerokbo lzaije. Filip je vprašal moža: »Ali razumeš kar bereš?« Etiopec je ponižno odvrnil: »Kako neki bi mogel, če me nihče ne pouči?« (EI) Prosil je Filipa, naj mu pojasni ta del Biblije, ki ga je pravkar bral. Filip ni bil zgolj neodvisen bralec Biblije, ki bi izražal lastno mnenje o svetih spisih. Ne; kakor pokaže poročilo, je bil tesno povezan z apostoli v skupščini Jeruzalem in je bil član Jehovine vidne organizacije. Tako je lahko pomagal Etiopcu, da je imel korist od tega pouka, ki ga je Jehova dal na voljo preko svoje organizacije. (Dejanja apostolov 6:5, 6; 8:5, 14, 15, 26–35) Podobno je tudi danes. Kdo med nami je sam po sebi dobil jasno in pravilno razumevanje Jehovinih namenov? Nasprotno, potrebovali smo in še naprej potrebujemo pomoč, ki jo Jehova ljubeče nudi po svoji vidni organizaciji.
9. Kateri programi branja Biblije so lahko za nas koristni?
9 Da bi se nam pomagalo uporabljati in razumeti Biblijo, nas Jehovina organizacija preko Stražnega stolpa in podobne literature oskrbuje z odličnim biblijskim čtivom. Razen tega imamo v skupščinah Jehovinih prič v Teokratični službi usposabljanja reden program branja Biblije. Nekatere Jehovine priče imajo še dodatni lastni program branja Biblije. Čas, ki ga uporabimo za preiskovanje Svetega pisma je lahko v veliko korist. (Psalm 1:1–3; 19:7, 8) Si že prebral celo Biblijo? Če ne, tedaj se še posebej potrudi in to stori. Četudi ne razumeš vsega, bo celotni pregled, ki ga boš s tem dobil, zate zelo koristen. Če bi vsak dan prebral samo štiri ali pet strani, bi celotno Biblijo prebral približno v enem letu.
10. a) Kdaj bereš Biblijo? b) Zakaj je važno redno branje?
10 Kdaj si lahko za branje Biblije vzameš čas? Kako koristno bi bilo, če bi si vsak dan vzel za to vsaj 10 do 15 minut! Če to ni mogoče, tedaj si vsak teden določi čas in se nato drži tega časovnega načrta. Branje Biblije naj bi bila življenjska navada, kakor hrana in pijača. Kot veš, slabe prehranjevalne navade škodujejo zdravju. Tako je tudi z našo duhovnostjo. Naše življenje je odvisno od rednega hranjenja z ’vsako besedo, ki izhaja iz Jehovinih ust’. (Matevž 4:4)
11. Kakšen naj bo naš cilj pri branju Biblije?
11 Kakšnemu cilju naj bi pri branju Biblije sledili? Bi bilo napačno, če bi bil naš cilj edino v tem, da preberemo določeno število strani, ali samo zato, da dosežemo večno življenje? Da bi imeli od branja Biblije trajno korist, moramo imeti višje nagibe — ljubezen do Boga in željo, da ga bolje spoznamo, da razumemo njegovo voljo in ga častimo na sprejemljiv način. (Janez 5:39–42) Imeli naj bi takšno stališče kot biblijski pisec, ki je rekel: »Pota svoja mi kaži, o Jehova, steze svoje me uči.« (Psalm 25:4)
12. a) Zakaj je potrebno, da si pridobimo »točno spoznanje«, in kakšen trud je pri branju potreben, da se ta cilj doseže? b) Po kakšnih glediščih, kot je razvidno na strani 27, lahko koristno razčlenimo to, kar beremo v Bibliji? c) Ponazori vsako teh točk posebej, tako da odgovoriš na vprašanja na koncu tega odstavka. Pri tem uporabi Biblijo.
12 Ko sprejemamo ta pouk, naj bi si želeli pridobiti »točno spoznanje«. Kako bi sicer mogli Božjo Besedo ustrezno uporabljati v življenju ali jo drugim pravilno pojasniti? (Kološanom 3:10; 2. Timoteju 2:15) Če želimo doseči točno spoznanje, moramo Biblijo skrbno brati in če je določeno mesto težko razumljivo, ga moramo morda večkrat prebrati, da bi razumeli smisel. Zato nam bo koristilo, če si vzamemo čas, da premišljamo o gradivu in o njem razmislimo z raznih gledišč. Pet dragocenih izhodišč, ki jih lahko upoštevamo pri razmišljanju, je zapisanih na strani 27 te knjige. Mnoge dele Biblije se lahko koristno analizira z upoštevanjem ene ali več izhodiščnih točk. To boš sam ugotovil, če odgovoriš na naslednja vprašanja.
1. Pogosto nek biblijski stavek, ki se ga prebere, pokazuje, kakšna je Jehovina osebnost.
Kako deluje na naše stališče do Jehove, če s cenjenjem razmišljamo o tem, kar nam Biblija poroča o njegovih ustvarjalnih delih? (Psalm 139:13, 14; upoštevaj iz Joba 38 do 42 poglavje še posebno 38:1, 2 in 40:2, 8, nato 42:1–6.)
Kaj lahko sklepamo o Jehovi iz primerov, kot je Lukež 5:12, 13, če upoštevamo, kaj je rekel Jezus po Janezu 14:9, 10?
2. Premisli, kako prispeva poročilo k razvoju biblijske teme, namreč opravičenje Jehovinega imena po kraljestvu pod Jezusom Kristusom, obljubljenem Semenu.
Kako so stiske, ki so prišle nad Egipt, povezane s to temo? (Glej 2. Mojzesova 5:2; 9:16; 12:12.)
Kako je s prisrčnim poročilom o Moabki Ruti? (Ruta 4:13–17; Matevž 1:1, 5)
Kako je to v skladu z objavo, ki jo je dal Gabrijel Mariji glede bližajočega se Jezusovega rojstva? (Lukež 1:26–33)
Zakaj je pomembno, da so bili Jezusovi učenci na dan binkošti maziljeni s svetim duhom? (Dejanja apostolov 2:1–4; 1. Petrov 2:4, 5, 9; 2. Petrov 1:10, 11)
3. Povezanost je odločilna za pomen določenih stavkov.
Komu je namenjena izjava v Rimljanom 5:1 in 8:16? (Glej Rimljanom 1:7)
Se iz povezanosti vidi, da se 1. Korinčanom 2:9 nanaša na življenje na zemlji v Božji novi ureditvi? Čigave oči in ušesa niso razumela stvari, o katerih je pisal Pavel, kot se vidi iz 6–8 vrste?
4. Vprašaj se, kako lahko osebno uporabiš to, kar bereš.
Ali je poročilo o Kajnovem umoru Abela samo zgodovinskega pomena za nas ali pa je to lahko tudi nasvet za nas? (1. Mojzesova 4:3–12; 1. Janezov 3:10–15; Hebrejcem 11:4)
Kaj naj bi se osebno naučili, ko beremo o doživetjih (2. Mojzesova do 5. Mojzesova) Izraelcev v puščavi? (1. Korinčanom 10:6–11)
Ali velja nasvet, ki je bil dan maziljenim kristjanom glede njihovega postopanja, tudi za osebe, ki imajo upanje na večno življenje na zemlji? (Primerjaj 4. Mojzesova 15:16; Janez 10:16.)
Ali je potrebno, četudi smo v krščanski skupščini na dobrem glasu, razmišljati o možnostih, kako bi mogli biblijski nasvet, ki ga že poznamo, uporabljati v še večji meri? (2. Korinčanom 13:5; 1. Tesaloničanom 4:1)
5. Razmišljaj o tem, kako lahko to, kar bereš, uporabiš drugim v pomoč.
Komu bi se lahko pomagalo glede na poročilo o obujenju Jairjeve hčere? (Lukež 8:41, 42, 49–56)
13. Kakšne rezultate lahko pričakujemo od stalnega branja Biblije in preučevanja preko Jehovine organizacije?
13 Kako bogate blagoslove prinaša takšno branje Biblije! Bodi prepričan, da je branje Biblije izziv — načrtovanje, ki ga lahko koristno opravljamo celo življenje. S tem, ko tako delamo, postaja naša duhovnost močnejša. To nas bo približalo našemu ljubečemu Očetu, Jehovi, in našim krščanskim bratom. Pomagalo nam bo upoštevati nasvet, da se »trdno držimo besede življenja.« (Filipljanom 2:16, NS)
Za ponovitev
● S kakšnim namenom je bila Biblija napisana in ohranjena do današnjih dni?
● Kako lahko drugim pomagamo, da jo cenijo?
● Zakaj je koristno redno osebno branje Biblije? Po katerih petih izhodiščih lahko koristno razčlenimo to, kar beremo?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 27]
Ko bereš Biblijo, razmisli,
kaj vsak prebrani del gradiva pove o Jehovi kot osebi
kako je povezano s splošno temo Biblije
kako povezanost vpliva na razumevanje
kako naj bi vplivalo na tvoje življenje
kako lahko uporabiš to v pomoč drugim
