’Z vami sklepam zavezo za Kraljestvo’
Poglavje 14
’Z vami sklepam zavezo za Kraljestvo’
1. S kakšnim upanjem je Jezus seznanil apostole v noči pred svojo smrtjo?
JEZUS je tisto noč pred svojo smrtjo rekel zvestim apostolom: ’V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Grem tja, da pripravim prostor za vas, da boste tam, kjer bom jaz, tudi vi.’ Nadalje jim je rekel: ’Z vami sklepam zavezo, kakor je moj Oče z mano sklenil zavezo za Kraljestvo.’ (Janez 14:2, 3, NS; Lukež 22:29, NS) S kakšnim čudovitim upanjem jih je seznanil!
2. Koliki bodo s Kristusom imeli delež v njegovem nebeškem Kraljestvu?
2 Vendar Jezus ni mislil, da bodo samo ti apostoli vladali z njim v njegovem nebeškem Kraljestvu. Pozneje je postalo znano, da bo 144 000 odkupljenih z Zemlje imelo to veliko prednost. (Razodetje 5:9, 10; 14:1, 4) Ali težijo danes nekateri za to prednostjo?
Zbiranje kraljevskih dedičev
3. Na katero priložnost je opozarjal Jezus v času svoje javne službe?
3 Zatem, ko je Herod Antipa zaprl Janeza Krstnika, je Jezus pričel z intenzivnim, javnim oznanjevalskim pohodom, s katerim je usmerjal pozornost na »nebeško Kraljestvo«. (Matevž 4:12, 17) Pojasnil je ljudem, da zanje obstaja priložnost, priti v to Kraljestvo in njegovi učenci so iskreno težili za to nagrado. (Matevž 5:3, 10, 20; 7:21; 11:12)
4. a) Kdaj so bili prvi Jezusovi učenci maziljeni s svetim duhom? b) Kaj pokaže, da je bila od takrat dalje pozornost usmerjena na zbiranje dedičev Kraljestva?
Dejanja apostolov 2:14; 2. Korinčanom 1:21, 22) Objavljena je bila Božja priprava za rešitev, ki vodi v nesmrtno nebeško življenje. Peter je uporabil »ključe nebeškega Kraljestva«, da je odprl to spoznanje najprej Judom, nato Samarijanom in zatem pripadnikom poganskih narodov. (Matevž 16:19) Posebna pozornost je bila posvečena sestavi članov vlade, ki bi 1000 let vladala človeštvu in domala vsa navdihnjena pisma v Krščanskih grških spisih so v prvi vrsti namenjena tej skupini kraljevskih dedičev — »svetim«, »deležnim nebeškega poklica«. *
4 Na binkošti leta 33 n. št. so bili prvi izmed njih maziljeni s svetim duhom. (5. So bili zato poklicani za nebeško življenje, ker so bili boljši služabniki od tistih, ki so živeli pred njimi?
5 V nebeško življenje niso bili poklicani zato, ker bi bili nekako boljši od vseh tistih Božjih služabnikov, ki so umrli pred binkošti leta 33 n. št. (Matevž 11:11) Namesto tega je pričel Jehova sedaj izbirati sovladarje Jezusa Kristusa. Kakšnih 19 stoletij zatem je obstajal samo en poklic, nebeški. To je bila nezaslužena dobrota, ki jo je Bog izkazal omejenemu številu ljudi pri pospeševanju svojega modrega in ljubečega namena. (Efežanom 2:8–10)
6. a) Zakaj mora priti čas, ko bo nebeški poklic zaključen? b) Kdo bo stvari vodil tako, da se bo pravtako spolnila prerokba glede »velike množice« in kaj se je dejansko zgodilo?
6 V teku časa se bo predpisano, vendar omejeno število 144 000 napolnilo. Zaključno zapečatenje teh priznanih duhovnih Izraelcev bo tedaj blizu. (Razodetje 7:1–8) Tedaj bo Jehova po svojem duhu in razumevanju svoje Besede, ki jo je posredoval svoji vidni organizaciji, vodil stvari tako, da se bo spolnil drugi del njegovega namena, kot je opisan v Razodetju 7:9–17. Zbrana bo »velika množica« iz vseh narodov z navdušujočim izgledom, da preživi veliko stisko in večno živi v popolnosti sredi zemeljskega raja. Kadar razmišljamo o tem, kar se je dejansko zgodilo, izgleda očitno, da je bilo zbiranje za nebeški poklic zaključeno v glavnem okoli leta 1935, ko so jasno spoznali zemeljsko upanje »velike množice«. Od takrat so bili z razmeroma majhnim, nekaj tisoč članskim ostankom nebeškega razreda, povezani milijoni častilcev Jehove, ki resno upajo v večno življenje tu na Zemlji.
7. Je mogoče, da še danes dobi kdo nebeški poklic in zakaj odgovarjaš tako?
7 Mar to pomeni, da Bog sedaj nikogar več ne izbere za nebeško življenje? Dokler ne bo dokončno zapečatenje zaključeno, obstaja možnost, da se nekateri redki, ki imajo to upanje, izkažejo nezveste in morajo tako biti izbrani drugi, da zavzamejo njihovo mesto. Toda razumno je sklepati, da se to le redko zgodi.
Duhovni sinovi — kako oni to vedo?
8. Kakšno pojasnilo je dal Pavel, da bi pokazal, kako se tisti, ki so bili rojeni po svetem duhu, zavedajo tega dejstva?
8 Božji duh daje trdno zagotovilo krščenim kristjanom, ki prejmejo nebeški poklic, da so sprejeti kot duhovni sinovi. Apostol Pavel je pojasnil, kakšna je tedaj bila situacija vseh pravih kristjanov, ko jo je opisal »svetim« v Rimu. Rekel je: »Kajti katerekoli vodi Duh Božji, ti so sinovi Božji. Niste namreč prejeli duha sužnosti zopet v bojazen, ampak prejeli ste Duha sinovstva, ki v njem kličemo: ’Aba, Oče!’ Ta Duh sam izpričuje z našim duhom vred, Rimljanom 1:7; 8:14–17)
da smo otroci Božji. Če smo pa otroci, smo tudi dediči, in sicer dediči Božji in sodediči Kristusovi, ako z njim trpimo, da se tudi z njim oslavimo. (9. Kako ’priča sam duh’ z duhom ljudi, ki so zares Božji sinovi?
9 Dve uporabi besede »duh« smo tukaj opazili: »sam duh« in »naš duh«. Prvi je Božja nevidna delujoča moč. V njegovih duhovnih otrocih budi prepričanje, da so bili sprejeti kot Božji svobodni otroci. Ta duh tudi priča po Božji navdihnjeni Besedi, Bibliji, ki je kakor osebno pismo njegovim duhovnim otrokom. (1. Petrov 1:10–12) Kadar tisti, ki so rojeni po svetem duhu, berejo to, kar govori Biblija duhovnim Božjim sinovom, ustrezno odgovarjajo: »To velja za mene.« Torej Božja lastna delujoča moč na razne načine priča skupaj z njihovim duhom, gonilno močjo njihovega lastnega razuma in srca, da so Božji otroci. V soglasju s tem, kar Božji duh tako pokaže, usmerjajo svoj razum in svoje srce na izgled, da bodo združeni s Kristusom kot sodediči in prevzemajo obveznosti Božjih duhovnih otrok. (Filipljanom 3:13, 14)
10. a) Kateri dejavniki sami po sebi še ne dokazujejo, da je nekdo maziljeni kristjan? b) Kako mislijo »druge ovce« o svojem mestu v Božjem namenu?
10 Je s teboj tako? Če da, tedaj imaš čudovito prednost. Vendar bi bilo napačno misliti, da mora nekdo biti z duhom maziljeni kristjan zato, ker zelo ceni globlje duhovne stvari ali je goreč v službi ali pa pokazuje prisrčno ljubezen do svojih bratov. Te značilnosti pokazujejo tudi mnoge »druge ovce«. Tudi njihova srca gane to, kar berejo v Bibliji o Kristusovih sodedičih, vendar si ne drznejo prisvajati nekaj, česar jim Bog ni namenil. (Primerjaj 4. Mojzesova 16:1–40.) Priznavajo Božji prvotni namen glede Zemlje in polni cenjenja sodelujejo v tem delu.
Dostojno sodelovati
11. Kdo je navzoč pri letni svečanosti v spomin na Jezusovo smrt in zakaj?
11 V soglasju z navodili Jezusa Kristusa njegovim apostolom, se njegovi maziljeni nasledniki 14. nizana vsako leto po sončnem zahodu povsod na Zemlji spomnijo njegove smrti. (Lukež 22:19, 20) »Druge ovce« so pravtako navzoče, vendar ne vzamejo kruha in vina, temveč so samo spoštljivi opazovalci.
12. Kako so nekateri prvih kristjanov v Korintu pokazali pomanjkljivo cenjenje Gospodove spominske večerje?
12 To ni prazen verski obred, temveč je zelo pomemben. V 1. stoletju je dal apostol Pavel kristjanom v Korintu (Grčija) resen nasvet, ker nekateri izmed njih ob tej priliki niso pokazali dovolj cenjenja. Pisal je: »Kdorkoli bo torej nevredno jedel ta kruh ali pil Gospodov kelih, bo grešil nad Gospodovim telesom in njegovo krvjo.« (EI) Kaj jih je naredilo za »nevredne« udeležence? V mislih in srcu se niso pravilno pripravili. V skupščini so bili razdori. Pred sestankom so nekateri pretiravali pri hrani in pijači. Gospodovo spominsko večerjo so smatrali kot nekaj običajnega. Niso bili sposobni spoznati resnega pomena kruha in vina. (1. Korinčanom 11:17–34)
13. Kakšen pomen imata kruh in vino, ki se ponudita pri Spominski svečanosti?
13 Kakšen pa je ta pomen? Ni bil v nekakšni spremembi kruha in vina. Kristus ni na noben način ob vsakem praznovanju Spominske svečanosti ponovno žrtvovan. Biblija izjavlja, da je »Kristus bil enkrat za vselej darovan, da bi nosil grehe mnogih«. (Hebrejcem 9:28, NS; 10:10; Rimljanom 6:9) Hlebec nekvašenega kruha in rdeče vino sta zgolj simbola, ki predstavljata dobesedno žrtvovano Jezusovo telo in njegovo dobesedno prelito kri. Toda, kako dragocene so te resničnosti! Jezus je dal svoje brezgrešno človeško telo, da bi svetovno človeštvo dobilo priložnost, večno živeti. (Janez 6:51) Njegova prelita kri služi dvojnemu namenu — ljudi, ki verujejo v njo, očisti greha in pravtako naredi veljavno novo zavezo med Bogom in skupščino duhovnega Izraela, ki je sestavljen iz duhovno maziljenih kristjanov. (1. Janezov 1:7; 1. Korinčanom 11:25; Galatom 6:14–16) Te dragocene priprave omogočijo članom »male črede«, da so pred Bogom opravičeni, tako da jim je dejansko pripisana človeška popolnost. (Lukež 12:32) To se zgodi, da jih lahko sveti duh proizvede kot Božje sinove, z upanjem, da imajo delež s Kristusom v njegovem nebeškem Kraljestvu. Medtem ko vsako leto vzamejo simbole na Spominski svečanosti in s tem pričajo o svojem nebeškem upanju, se obnovi in poglobi njihovo cenjenje tega, da so v »novi Zavezi«, posredovani po Kristusu. (Hebrejcem 8:6–12)
»Z vami pojdemo«
14. a) Zakaj »druge ovce« ne jemljejo simbolov Spominske svečanosti, toda kaj iskreno pričakujejo? b) Kako gledajo na svojo skupnost s preostankom kraljevskih dedičev?
14 »Druge ovce« spoznavajo, kako je postopal Jehova s svojimi maziljenci, zato so se jim pridružile, govoreč: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami!« (Zaharija 8:20–23) Ne le, da se z njimi samo zbirajo, temveč skupaj z njimi tudi objavljajo vest o Kraljestvu po vsej naseljeni Zemlji. »Druge ovce« seveda niso sprejete v »novo zavezo«, z duhovnim Izraelom, niti niso vključeni v ’zavezo za kraljestvo’, ki jo je sklenil Jezus z izvoljenimi, da bi skupaj z njimi bili deležni nebeškega življenja, zato kot je prav, tudi ne jemljejo simbolov Spominske svečanosti. (Lukež 22:20, 29) Toda, medtem ko »nova zaveza« spolnjuje svoj namen in so zbrani zadnji člani »male črede« za nebeško kraljestvo, spoznavajo »druge ovce«, da to naznanja bližino blagoslovov, ki jih bodo prejemali po Kraljestvu na Zemlji. Smatrajo za prednost, da združeno služijo v »zadnjih dneh« skupaj z zvestim ostankom kraljevskih dedičev.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 4 Glej uvodne vrste v Rimljanom, 1. in 2. Korinčanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom, Titu, 1. in 2. Petrov; tudi Galatom 3:26–29; 1. Tesaloničanom 2:12; 2. Tesaloničanom 2:14; 2. Timoteju 4:8; Hebrejcem 3:1; Jakob 1:18; 1. Janezov 3:1, 2 in Juda 1.
Za ponovitev
● Zakaj je v Krščanskih grških spisih pozornost tako zelo usmerjena na nebeško upanje?
● Kako nekdo ve, da je bil proizveden ali »rojen« za Božjega sina? Kaj pomenijo simboli Spominske svečanosti, ki jih take osebe vzamejo?
● Kako »druge ovce« dokazujejo, da so z »malo čredo« dejansko združene?
[Preučevalna vprašanja]