Triindvajseto poglavje

Čakajte Jehova

Izaija 30:1–33

1., 2. a) Kaj zajema 30. poglavje Izaijeve knjige? b) O katerih vprašanjih bomo razpravljali v nadaljevanju?

V 30. poglavju Izaijeve knjige lahko zopet beremo o Božjih izrekih zoper hudobne. Vendar pa Izaija v tem delu prerokovanja osvetljuje tudi nekatere od Jehovovih lastnosti, ki nam ogrejejo srce. Te osebnostne poteze opiše s tako živimi izrazi, da lahko tako rekoč vidimo oziroma zaznamo Božjo poživljajočo bližino, slišimo Njegov glas, ki nas usmerja, in čutimo Njegov zdravilni dotik. (Izaija 30:20, 21, 26)

² Kljub temu pa se Izaijevi rojaki, odpadniški Judje, nočejo vrniti k Jehovu. Raje zaupajo ljudem. Kako pa se ob tem počuti Jehova? In kako lahko ta del Izaijevega prerokovanja pomaga današnjim kristjanom čakati Jehova? (Izaija 30:18) Raziščimo.

Neumnost in obsojenost na nesrečo

3. Kateri načrt razkrije Jehova?

³ Judovski voditelji že nekaj časa skrivaj snujejo načrt, kako bi se izognili asirskemu jarmu. Jehova jih je ves čas opazoval. In zdaj njihov načrt tudi razkrije: »Gorje sinom upornim, pravi GOSPOD, ki delajo naklepe, ali ne iz mene, in narejajo pogodbe, ali ne po duhu mojem, da bi kopičili greh na greh! ki se napotujejo doli v Egipt.« (Izaija 30:1, 2a)

4. Kako je Božje uporno ljudstvo postavilo Egipt na Božje mesto?

 ⁴ Ko ti spletkarski voditelji slišijo, da je njihov načrt prišel na dan, je to zanje hud udarec! To, da hodijo v Egipt sklepat zavezništvo, ni le sovražno dejanje zoper Asirijo, to je upor proti Bogu Jehovu. V dneh kralja Davida je narod svojo trdnjavo videl v Jehovu in se je zatekal ‚v senco njegovih peruti‘. (Psalm 27:1, SSP; 36:7) Zdaj pa se »zatekajo v faraonovo trdnjavo« (NW) in iščejo »zavetje v senci Egipta«. (Izaija 30:2b) Egipt so postavili na Božje mesto! Zares velika izdaja! (Beri Izaija 30:3–5.)

5., 6. a) Zakaj je zavezništvo z Egiptom usodna napaka? b) Katero predhodno potovanje Božjega ljudstva osvetljuje, kako neumno je zdajšnje potovanje v Egipt?

⁵ Izaija pove še nadaljnje podrobnosti, kakor da bi hotel s tem zavrniti vsak namig na to, da je obisk Egipta povsem neformalen. »Prorokovanje o živini [Izrek zoper živino, NW] na jugu. Skozi deželo stiske in nadloge, odkoder so levinja in lev, gad in ognjena kača leteča, poneso na oslovskih plečih bogastvo svoje in na grbah velblodov zaklade svoje.« (Izaija 30:6a) Potovanje je očitno dobro načrtovano. Poslanci organizirajo karavano velblodov in oslov, jih natovorijo z dragocenostmi ter skozi nerodovitno pustinjo, v kateri mrgoli rjovečih levov in strupenih kač, odpotujejo v Egipt. Končno le pridejo do cilja in svoje zaklade izročijo Egipčanom. Kupili so zaščito, vsaj mislili so tako. Jehova pa reče: »K ljudstvu, ki jim nič ne koristi. Kajti Egipt bo ničevo pomagal in brez uspeha. Zato ga imenujem Rahab, ki mirno sedi.« (Izaija 30:6b, 7) »Rahab«, ‚morska pošast‘, je postala simbol Egipta. (Izaija 51:9, 10, EI) Ta namreč vse obljubi, ne naredi pa ničesar. Zavezništvo z njim je zato za Juda usodna napaka.

 ⁶ Ob tem ko Izaija opisuje potovanje teh poslancev, se njegovi poslušalci morda spomnijo na podobno potovanje v Mojzesovih dneh. Njihovi praočetje so potovali skozi isto ‚grozovito puščavo‘. (5. Mojzesova 8:14–16) Vendar v Mojzesovih dneh so Izraelci zapuščali Egipt, zapuščali so suženjstvo. Zdaj pa poslanci potujejo v Egipt, in to dejansko pokorščini naproti. Kakšna neumnost! Pazimo, da ne bomo kdaj sprejeli kakšne tako slabe odločitve in zamenjali svojo duhovno svobodo za suženjstvo! (Primerjaj Galatom 5:1.)

Nasprotovanje prerokovemu sporočilu

7. Zakaj Jehova Izaiju naroči, naj zapiše njegovo svarilo, namenjeno Judu?

⁷ Jehova Izaiju naroči, naj sporočilo, ki ga je pravkar povedal, zapiše, da »bode za prihodnji čas, v pričevanje na vekomaj«. (Izaija 30:8) To njegovo nezadovoljstvo nad tem, da so sklepali zavezništva s človekom, namesto da bi se zanesli Nanj, se mora zapisati v dobro prihodnjim rodovom, tudi našega. (2. Petrov 3:1–4) Toda za zapis je še neposrednejši razlog. »To je uporno ljudstvo, otroci lažnivi, otroci, ki nočejo poslušati postave GOSPODOVE.« (Izaija 30:9) Ljudstvo je zavrnilo Božje nasvete. Torej morajo ti biti zapisani zato, da se ljudstvo pozneje ne bo moglo izgovarjati, češ da ni bilo ustrezno posvarjeno. (Pregovori 28:9; Izaija 8:1, 2)

8., 9. a) Kako skušajo judovski voditelji pokvariti Jehovove preroke? b) Kako Izaija pokaže, da ga nič ne more prestrašiti?

⁸ Izaija zdaj navede primer uporniškega stališča ljudstva. »Vidcem pravijo: ‚Ne imejte videnj!‘ in prerokom:  ‚Ne prerokujte nam odkrito! Govorite nam to, kar ugaja, prerokujte nam prevare.‘ « (Izaija 30:10, SSP) Judovi voditelji s tem, ko zvestim prerokom velevajo, naj nehajo govoriti »odkrito« oziroma po resnici in naj raje govorijo to, »kar ugaja«, »prevare« oziroma laži, kažejo, da želijo ustreči svojim ušesom. Hočejo, da jih drugi hvalijo, ne pa obsojajo. Po njihovem bi moral vsak prerok, ki noče prerokovati po njihovem okusu, ‚zapustiti pot, kreniti s steze‘. (Izaija 30:11a) Moral bi ali govoriti tisto, kar bi jim bilo povšeči, ali pa popolnoma nehati pričevati!

⁹ Izaijevi nasprotniki ne odnehajo: »Spravite izpred nas Svetega Izraelovega!« (Izaija 30:11b, SSP) Naj že vendar Izaija neha govoriti v imenu Jehova, »Svetega Izraelovega«! Že sam ta naziv jih vznemirja, saj Jehovova vzvišena merila razkrivajo njihovo prezira vredno stanje. In kako se na to odzove Izaija? Tako, da objavi naslednje: »Tako govori Sveti Izraelov.« (Izaija 30:12a, SSP) Izaija brez oklevanja pove prav tisto, kar njegovi nasprotniki ne marajo slišati. Nič ga ne prestraši. Kako odličen zgled za nas! Kristjani nikoli ne smejo popustiti na škodo oznanjevanja Božjega sporočila. (Dejanja 5:27–29) Kakor Izaija tudi oni še naprej oznanjajo: ‚Tako govori Jehova!‘

Posledice upora

10., 11. Kakšne bodo posledice Judovega upiranja?

¹⁰ Juda zavrača Božjo besedo, zaupa laži in se zanaša na »prevaro«. (Izaija 30:12b, SSP) In kakšne bodo posledice? Jehova še zdaleč ne bo zapustil prizorišča, kot bi to želel narod, temveč bo povzročil njegov konec! To se bo zgodilo nenadoma in popolnoma, kar Izaija poudari  s ponazoritvijo. Upornost naroda je »kakor razpoka v zidu, ki že hoče pasti, kakor izpah v visokem zidu, ki se nagloma, mahoma podere«. (Izaija 30:13) Enako kakor se visoki zid zaradi vse večje izbokline navsezadnje podre, tako bo narod zaradi vse večje upornosti Izaijevih rojakov propadel.

¹¹ Z drugo ponazoritvijo pa Izaija prikaže, kako popolno bo prihajajoče uničenje: »Zdrobi ga, kakor se zdrobi posoda lončarjeva, ki jo človek razbije brez usmiljenja, in od katere, ko je razbita, ni najti čepinje, da se ž njo vzame ogenj z ognjišča ali se zajme voda iz luže.« (Izaija 30:14) Juda bo uničen tako popolnoma, da od njega ne bo ostalo nič vrednega, niti tolikšna črepinja, da bi z njo lahko vroč pepel odgrebel iz kamina ali pa zajel vodo iz luže. Kako sramoten konec! Prihajajoče uničenje teh, ki se danes upirajo pravemu čaščenju, bo enako nenadno in popolno. (Hebrejcem 6:4–8; 2. Petrov 2:1)

Jehovovo ponudbo zavrnejo

12. Kako se lahko Judje izognejo uničenju?

¹² Toda Izaijevi poslušalci se uničenju lahko izognejo. Izhod obstaja. Prerok pojasni: »Tako pravi Gospod Jehova, Svetnik Izraelov: Če se vrnete in bodete pokojni, boste rešeni, v mirovanju in upanju [zaupanju, SSP] bode vaša moč.« (Izaija 30:15a) Jehova je pripravljen svoje ljudstvo rešiti, če to dokaže vero, s tem da je ‚pokojno‘ oziroma si ne išče rešitve v človeških zavezništvih in da je »v mirovanju« oziroma pokaže zaupanje v Božjo zaščitno moč in ne podleže strahu. »Ali,« reče Izaija ljudstvu, »niste hoteli.« (Izaija 30:15b)

13. Čému zaupajo Judovi voditelji in ali je takšno zaupanje upravičeno?

 ¹³ Izaija nato še podrobneje pojasni: »Rekli ste: ‚Nikakor ne, na konjih bomo bežali!‘ zato boste res bežali. ‚Na hitrih konjih bomo jezdili!‘ zato vas bodo vaši zasledovalci dohiteli.« (Izaija 30:16, SSP) Judje svojo rešitev vidijo v hitrih konjih namesto v Jehovu. (5. Mojzesova 17:16; Pregovori 21:31) Vendar prerok jim ugovarja, da je njihovo zaupanje le iluzija, saj jih bodo sovražniki gotovo ujeli. Takrat pa jim ne bo pomagalo niti to, če jih bo veliko. »Tisoč vas bo bežalo pred grožnjo enega, pred grožnjo petih boste bežali.« (Izaija 30:17a) Judovo vojsko bo zajela panika in se bo razbežala že ob kriku peščice sovražnikov. * Na koncu bo ostal le še ostanek, sam samcati, »kakor kol na vrhu gore in kakor praporec na griču«. (Izaija 30:17b) Skladno s to prerokbo uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. š. preživi le ostanek. (Jeremija 25:8–11)

Z obsodbo tudi tolažba

14., 15. Kako besede iz Izaija 30:18 tolažijo staroveške Jude in kako današnje prave kristjane?

¹⁴ Te streznjujoče besede še vedno odzvanjajo v ušesih Izaijevih poslušalcev, ko se je ton njegovega sporočanja spremenil. Grožnje o nesreči so se umaknile obljubi blagoslovov. »Zato GOSPOD čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti GOSPOD je Bog pravice [Bog sodbe, AC], blagor vsem, ki zaupajo vanj [ki ga čakajo, AC].« (Izaija 30:18, SSP) Zares osrčujoče besede! Jehova je sočutni Oče, ki srčno želi pomagati svojim otrokom. Rad izkaže usmiljenje. (Psalm 103:13; Izaija 55:7)

 ¹⁵ Te pomirjevalne besede se nanašajo na judovski ostanek, ki mu je bilo izkazano usmiljenje, da je lahko preživel uničenje Jeruzalema leta 607 pr. n. š., ter na tistih nekaj posameznikov, ki so se leta 537 pr. n. š. vrnili v Obljubljeno deželo. Vendar pa prerokove besede tolažijo tudi današnje kristjane. Spominjajo nas, da se bo Jehova »vzdignil« v naše dobro ter uničil ta hudobni svet. Zvesti častilci so lahko prepričani, da Jehova, »Bog sodbe«, Satanovemu svetu ne bo dovolil obstajati niti en dan dlje, kot to zahteva pravica. Zato so ‚vsi, ki ga čakajo,‘ povsem upravičeno lahko srečni.

Jehova svoje ljudstvo tolaži tako, da odgovarja na molitve

16. Kako Jehova tolaži malodušne?

¹⁶ Nekateri pa so morda malodušni, ker rešitev ni prišla tako hitro, kot so morda to sami pričakovali. (Pregovori 13:12; 2. Petrov 3:9) Le naj se potolažijo ob Izaijevih nadaljnjih besedah, ki osvetljujejo poseben vidik Jehovove osebnosti. »Ljudstvo bo prebivalo na Sionu, v Jeruzalemu; ne boš se nikdar več jokalo, gotovo ti stori milost na glas vpitja tvojega: kakor hitro te začuje, ti odgovori.« (Izaija 30:19) Izaija v teh besedah izrazi nežnost, in sicer s tem, da z množinskega »vas« v 18. vrstici, preide na edninski »ti« v 19. vrstici. Kadar Jehova tolaži potrte, se obrne k vsakemu posamezniku posebej. Kot Oče ne sprašuje potrtega sina: ‚Zakaj ne moreš biti tako močan kakor tvoj brat?‘ (Galatom 6:4, EI) Raje pozorno prisluhne vsakemu posebej. ‚Kakor hitro ga začuje, mu odgovori.‘ Kako pomirjujoče besede! Malodušne lahko molitev k Jehovu res zelo okrepi. (Psalm 65:2)

 Poslušajte glas Boga, ki vas usmerja, da berete njegovo Besedo

17., 18. Kako Jehova tudi v težkih časih poskrbi za vodstvo?

¹⁷ Izaija v nadaljevanju svojega govora poslušalce spomni na to, da bo stiska res prišla. Ljudstvo bo dobilo »kruh v obliki stiske in vodo v obliki zatiranja«. (Izaija 30:20a, NW) Stiska in nadloga, ki ju bodo doživljali med obleganjem, jim bosta postali nekaj tako vsakdanjega kakor kruh in voda. Vendar pa je Jehova pripravljen priskočiti na pomoč tistim, ki so pravičnega srca. »Tvoj Učitelj [Veliki poučevalec, NW] [se] ne bo več skrival, temveč bodo tvoje oči gledale tvojega Učitelja [Velikega poučevalca, NW]. Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: ‚To je pot, po njej hodite!‘ če boste morali iti na desno ali na levo.« (Izaija 30:20b, 21, SSP) *

¹⁸ Jehova je »Veliki poučevalec«. Z njim se ne more meriti noben učitelj. Kako pa ga lahko ljudje ‚gledajo‘ in ‚slišijo‘? Jehova se razkriva po svojih prerokih, katerih besede so zapisane v Bibliji. (Amos 3:6, 7) Kadar današnji zvesti častilci berejo Biblijo, je tako, kakor bi jim Božji očetovski glas govoril, po kateri poti naj grejo, in jih spodbujal, naj spremenijo svoje vedenje, da bi lahko hodili po njej. Vsak kristjan bi moral pazljivo poslušati, kadar Jehova govori po Bibliji in na njej temelječih publikacijah, ki jih pripravlja »zvesti in preudarni suženj«. (Matevž 24:45–47, NW) Naj si vsak prizadeva brati Biblijo, saj je ‚ta njegovo življenje‘. (5. Mojzesova 32:46, 47; Izaija 48:17)

 Premišljujte o prihodnjih blagoslovih

19., 20. Kateri blagoslovi so pripravljeni za vse, ki se odzovejo na glas Velikega poučevalca?

¹⁹ Vsi, ki se odzivajo na glas Velikega poučevalca, bodo zmetali stran svoje rezane podobe, saj bodo v njih videli nekaj gnusnega. (Beri Izaija 30:22.) Zatem pa bodo takšni odgovorni posamezniki doživeli čudovite blagoslove, ki jih je opisal Izaija, in sicer v Izaijevi knjigi 30:23–26. To je razveseljiva obnovitvena prerokba, ki se prvič izpolni, ko se judovski ostanek leta 537 pr. n. š. vrne iz ujetništva. Nam danes pa ta prerokba pomaga uvideti čudovite blagoslove, ki jih prinese Mesija tako v sedanjem duhovnem raju kakor tudi v prihodnjem, dobesednem.

²⁰ »Tedaj bo dal dežja setvi tvoji, s katero poseješ zemljo, in kruha kot pridelek zemlje, in ta bode obilen in tečen. Črede tvoje se bodo pasle tisti dan po pašniku širokem; in voli in osliči, ki obdelujejo zemljišče, bodo jedli osoljeno zmes [krmo z dodatkom kislice, NW], ki je prevejana z velnico in rešetom.« (Izaija 30:23, 24) »Obilen  in tečen« kruh – zelo hranljiva hrana – bosta za ljudi nekaj vsakdanjega. Zemlja bo tako bogato obrodila, da bodo to občutile celo živali. Živino bodo krmili s »krmo z dodatkom kislice«, okusno krmo, ki jo dajo sicer samo ob redkih priložnostih. Ta krma je celo »prevejana«. Navadno prevejajo samo tisto žito, ki je namenjeno človeški prehrani. Izaija tu z zares prijetnimi podrobnostmi ponazori, kako obilne blagoslove bo Jehova izlil nad zvesto človeštvo!

21. Opišite, kako popolni bodo prihajajoči blagoslovi.

²¹ »Na vsaki visoki gori in na vsakem griču vzvišenem bodo potoki.« (Izaija 30:25a) * Ta Izaijev opis je povsem  ustrezen in poudarja, kako popolni bodo Jehovovi blagoslovi. Vode ne bo primanjkovalo. Ta dragocenost ne bo tekla le v dolinah, temveč po vseh gorah, celo »na vsaki visoki gori in na vsakem griču vzvišenem«. Tako je: lakota bo stvar preteklosti. (Psalm 72:16) Prerokova pozornost pa seže celo še višje od gora. »Lune svetloba bode kakor solnca svetloba, solnčna svetloba pa bode sedemkrat močnejša, kakor sedmih dni svetloba, tisti dan, ko GOSPOD obveže poškodbo ljudstva svojega in ozdravi vsekane mu rane.« (Izaija 30:26) Kako razveseljiv vrhunec te prekrasne prerokbe! Božja slava se bo svetila v vsem svojem sijaju. Blagoslovi, ki so pripravljeni za Božje zveste častilce, se bodo zelo namnožili, kar sedemkrat. Tega niso okusili še nikoli prej.

Sodba in radost

22. Kaj ima Jehova pripravljeno za hudobne, v nasprotju z blagoslovi, ki čakajo zveste?

²² Ton Izaijevega sporočanja se zopet spremeni. »Glej,« pravi, kakor bi hotel pritegniti pozornost poslušalcev. »Ime GOSPODOVO prihaja iz daljave. Jeza njegova gorí in gost dim se vzdiguje; ustne njegove so polne nevolje in jezik njegov je kakor uničujoč ogenj.« (Izaija 30:27) Jehova se doslej ni vmešaval in je sovražnikom svojega ljudstva dovoljeval, da so delali, kakor se jim je zahotelo. Zdaj pa se kakor neusmiljeno bližajoča nevihta približa, da bi izvršil obsodbo. »Dih njegov je kakor poplavljajoč hudournik, ki sega prav do grla, da bi presejal narode na situ ničemurnosti in dejal uzdo, v zmotnjavo vodečo, ljudstvom na čeljusti.« (Izaija 30:28) Sovražniki Božjega ljudstva bodo obkroženi s ‚poplavljajočim hudournikom‘, močno pretreseni »na situ« in obrzdani z »uzdo«. Uničeni bodo.

23. Zaradi česa se kristjani danes ‚srčno veselijo‘?

 ²³ Izaija spet spremeni ton, ko začne opisovati veselo stanje zvestih častilcev, ki se bodo nekega dne vrnili v svojo deželo. »Vi pa boste peli kakor v noči, ko se posvečuje praznik, in srčno se veselili kakor tisti, ki gredo s piščaljo, da stopijo na goro GOSPODOVO, k Skali Izraelovi.« (Izaija 30:29) Pravi kristjani se danes podobno ‚srčno veselijo‘, ko razmišljajo o sojenju Satanovega sveta, o zaščiti, katero jim bo naklonil Jehova, ‚skala odrešenja‘, in o blagoslovih Kraljestva, ki bodo nastopili. (Psalm 95:1, SSP)

24., 25. Kako Izaijeva prerokba poudari resničnost sodbe, ki bo zadela Asirijo?

²⁴ Po teh izrazih veselja se Izaija vrne na temo o sodbi in razkrije predmet Božje jeze. »GOSPOD pa bo dal slišati svoj veličastni glas in pokazal svoj laket, ki se bo spuščal, s srdito pretnjo in s plamenom ognja, ki požira, z viharnim nalivom in s kameno točo. Asirec se bo ustrašil glasu GOSPODA, ki ga bo udarjal s palico.« (Izaija 30:30, 31, SSP) Izaija s tem slikovitim opisom poudari resničnost Božje sodbe nad Asirijo. Asirija dejansko stoji pred Bogom in se trese ob pogledu na njegov ‚spuščajoči se laket‘ sodbe.

²⁵ Prerok nadaljuje: »Vsak udarec določene šibe, ki bo ž njo švigal GOSPOD po njem [Asircu], se bo godil med glasom bobnov in strun; in mahaje z ramo proti njemu, se bo bojeval ž njim. Zakaj pripravljen je že oddavna pogube kraj [Tofet, NW]; ta je tudi kralju samemu namenjen: globokega in širokega so ga naredili, v grmadi njegovi je ognja in drv obilo; dih GOSPODOV jo zapali kakor s hudournikom žveplenim.« (Izaija 30:32, 33) Tofet v Hinomovi dolini je tu rabljen kot figurativni kraj, v katerem gori ogenj. Ko Izaija reče, da bo na tem kraju končala  Asirija, poudari, kako nenadno in popolno bo uničenje, ki bo zadelo ta narod. (Primerjaj 2. kraljev 23:10.)

26. a) Na kaj lahko Jehovov izrek zoper Asirijo naobrnemo danes? b) Kako današnji kristjani čakajo Jehova?

²⁶ Resda je to sodno sporočilo namenjeno Asiriji, toda pomen Izaijevega prerokovanja seže še dlje. (Rimljanom 15:4) Jehova bo še enkrat tako rekoč prišel od daleč, da bi poplavil, pretresel in obrzdal vse, ki zatirajo njegovo ljudstvo. (Ezekiel 38:18–23; 2. Petrov 3:7; Razodetje 19:11–21) Naj ta dan pride čimprej! Medtem pa kristjani željno pričakujejo dan rešitve. Moč zajemajo iz tega, da premišljajo o živih besedah, zapisanih v 30. poglavju Izaijeve knjige. Božje služabnike te besede spodbujajo, da zelo cenijo prednost molitve, si prizadevajo preučevati Biblijo in poglobljeno premišljevati o prihodnjih blagoslovih Kraljestva. (Psalm 42:1, 2; Pregovori 2:1–6; Rimljanom 12:12) Izaijeve besede tako vsem nam pomagajo, da čakamo Jehova.

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

 [Slika na strani 305]

V Mojzesovih dneh so Izraelci pobegnili iz Egipta. V Izaijevih dneh pa gre Juda v Egipt po pomoč.

[Slika na strani 311]

»Na vsakem griču vzvišenem bodo potoki.«

[Slika na strani 312]

Jehova bo prišel v ‚jezi in gost dim se bo vzdigoval‘