‚Babilon je padel!‘
Sedemnajsto poglavje
‚Babilon je padel!‘
1., 2. a) Katera je splošna tema Biblije in katero pomembno dopolnilno temo najdemo v Izaijevi knjigi? b) Kako Biblija razpreda temo o padcu Babilona?
BIBLIJO bi lahko primerjali z dolgo skladbo, v kateri sicer prevladuje ena tema, a ji posebne značilnosti dajejo še podteme. Podobno ima tudi Biblija glavno temo, to je opravičenje Jehovove suverenosti po mesijanski kraljestveni vladi. Obsega pa še druge pomembne, ponavljajoče se teme. Ena teh je padec Babilona.
2 Ta tema se prvič pojavi v 13. in 14. poglavju Izaijeve knjige. Ponovi pa se še v 21. poglavju in nato znova v 44. in 45. Kakšno stoletje pozneje to temo razširi Jeremija, knjiga Razodetje pa jo pripelje do gromkega vrhunca. (Jeremija 51:60–64; Razodetje 18:1–19:4) Vsak resen preučevalec Biblije bi se moral zanimati za to pomembno dopolnilno temo Božje Besede. Pri tem mu je lahko v pomoč 21. poglavje Izaija, saj v njem beremo presenetljive podrobnosti o prerokovanem padcu te velike svetovne sile. Drugi del tega poglavja pa, kot bomo videli, poudarja še eno pomembno biblijsko temo, temo, ki nam pomaga oceniti se, koliko smo kot kristjani danes oprezni.
»Hudo videnje«
3. Zakaj je Babilon poimenovan ‚obmorska puščava‘ in kaj ta naziv naznanja glede njegove prihodnosti?
3 Izaija v 21. poglavju začne zloslutno sporočilo: »Izrek o obmorski puščavi: Kakor drvijo viharji z juga, prihaja iz puščave, iz strašne dežele.« (Izaija 21:1, SSP) Babilon leži na obeh straneh reke Evfrat, njegova vzhodna polovica se razprostira med dvema velikima rekama Evfratom in Tigrisom. To pa je kar precej stran od pravega morja. Zakaj se potem imenuje ‚obmorska puščava‘? Zato ker je bilo nekoč področje Babilona navadno vsako leto poplavljeno, ob čemer je nastalo ogromno močvirnato ‚morje‘. Vendar so Babilonci to vodno puščavo obvladovali tako, da so zgradili zapleten sistem nasipov, jezov in kanalov. Vso to vodo zdaj pametno izkoriščajo za obrambni sistem mesta. Vendar človek z ničimer ne bo obvaroval Babilona pred Božjo sodbo. Bil je puščava in zopet bo postal puščava. Nesreča se neusmiljeno približuje, prav kakor hudi viharji, ki včasih iz strašljive pustinje na jugu prihrumijo nad Izrael. (Primerjaj Zaharija 9:14.)
4. Kako videnje iz Razodetja, ki govori o ‚Babilonu velikem‘, zajema »vode« in »puščavo« in kaj te »vode« pomenijo?
4 V 14. poglavju te knjige smo se naučili, da ima staroveški Babilon sodobnega dvojnika, to je »Babilon véliki«, svetovni krivoverstveni imperij. In v Razodetju je tudi Babilon Veliki upodobljen v povezavi s »puščavo« in ‚vodami‘. Apostola Janeza je angel odnesel v puščavo, da bi mu pokazal Babilon Veliki. Povedal mu je, da ta ‚sedi na mnogih vodah‘, ki predstavljajo ‚ljudstva in množice in narode in jezike‘. (Razodetje 17:1–3, 5, 15) Preživetje krive vere je bilo vedno odvisno od podpore ljudi, toda na koncu je te »vode« ne bodo mogle zaščititi. Podobno kakor njen staroveški dvojnik bo končala zapuščena, zavržena in opustošena.
5. Kako si Babilon prisluži sloves ‚varljivca‘ in ‚pokončevalca‘?
5 V Izaijevih dneh Babilon še ni gospodujoča svetovna sila, toda Jehova že vnaprej vidi, da bo, ko pride njegov čas, zlorabil svojo moč. Izaija nadaljuje: »Hudo videnje mi je bilo oznanjeno: Varljivec vara, pokončevalec pokončuje.« (Izaija 21:2a, SSP) Babilon bo narode, ki jih bo zavzel, in med njimi bo tudi Juda, res pokončal in jih varal. Babilonci bodo Jeruzalem oplenili, njegov tempelj izropali, prebivalce pa odpeljali v ujetništvo v Babilon. Tu pa bodo te nemočne ujetnike varali, se posmehovali njihovi veri in jim vzeli vsakršno upanje na vrnitev v njihovo domovino. (2. letopisov 36:17–21; Psalm 137:1–4)
6. a) Kateremu vzdihovanju bo Jehova naredil konec? b) Kateri narodi bodo po napovedi napadli Babilon in kako se to izpolni?
6 Babilon si zares zelo zasluži to »hudo videnje«, ki bo zanj pomenilo težavne čase. Izaija nadaljuje: »Vzdigni se, Elám, obkôli, Medija, naredi konec vsemu vzdihovanju!« (Izaija 21:2b, SSP) Vsi, ki jih zatira ta varljivi imperij, bodo dočakali olajšanje. Končno bo konec njihovega vzdihovanja! (Psalm 79:11, 12) Po kom pa bo to olajšanje prišlo? Izaija omenja dva naroda, ki bosta napadla Babilon: Elamce in Medijce. Dvesto let kasneje, torej leta 539 pr. n. š., bo Perzijec Cir vodil združene sile Perzijcev in Medijcev zoper Babilon. Elam bodo že pred letom 539 pr. n. š. vsaj deloma osvojili perzijski monarhi in tako bodo med perzijskimi silami tudi Elamci. *
7. Kako na Izaija vpliva videnje in kaj to pomeni?
7 Preberimo si zdaj, kako Izaija opiše, kakšen vpliv je imelo videnje nanj: »Vsled tega so ledja moja polna bolečine, muke me popadajo kakor muke porodnice; krč me vije, da ne slišim, prestrašen sem, da ne vidim. Srce mi divje polje [mi trepeta, SSP], groza me plaši; mrak, ki sem ga želel, mi je napravil trepetanje.« (Izaija 21:3, 4) Zdi se, da ima prerok sicer rad del dneva, ko se mrači, ko je ravno pravšnji čas za mirno premišljevanje. Toda tudi večer je sedaj izgubil svoj čar in namesto tega zdaj človeka navdaja samo s strahom, bolečino in trepetom. Prerok sam trpi muke, kakršne prenaša porodnica, in njegovo srce »trepeta«. Neki učenjak to besedno zvezo prevaja s »srce mi divje razbija«, s čimer daje vedeti, da se nanaša na »razburjeno in neenakomerno bitje srca«. Zakaj takšno vznemirjenje? Očitno je Izaijevo občutenje preroško. V noči s 5. na 6. oktober leta 539 pr. n. š. bodo Babilonci okusili enak strah.
8. Kaj, skladno s prerokbo, Babilonci počnejo, čeprav so zunaj obzidja sovražniki?
8 Ko se tiste usodne noči spušča mrak, je strah zadnje, na kar mislijo Babilonci. Izaija že kaki dve stoletji vnaprej napove: »Pripravljajo mizo, postavljajo stražo [postavljajo sedeže, NW], jedo, pijejo.« (Izaija 21:5a) Da, ošabni kralj Belsazar pripravi gostijo. Sedežev namestijo za kakih tisoč njegovih velikašev, kakor tudi za mnogo žena in priležnic. (Daniel 5:1, 2) Vsi ti uživači vedo, da je za obzidjem vojska, toda prepričani so, da je mesto nepremagljivo. Zaradi masivnega obzidja in globokega jarka je videti, kot da ga je nemogoče zavzeti, zaradi njegove množice bogov se to zdi neverjetno. Naj se torej ‚je in pije‘! Belsazar se opije in verjetno ni edini. Da so višji uradniki res omamljeni, se da razbrati iz Izaijevih nadaljnjih preroških besed, ko beremo, da jih je treba zdramiti.
9. Zakaj je postalo nujno ‚pomaziliti ščit‘?
9 »Vstanite, o knezi, mažite [pomazilite, NW] ščit!« (Izaija 21:5b) Zabava se nenadoma konča. Knezi se morajo zdramiti! Na prizorišče pokličejo že ostarelega preroka Daniela, ki vidi, kako Jehova babilonskemu kralju Belsazarju nažene strah v kosti, podobno kot je to opisal Izaija. Med kraljevimi velikaši nastane zmešnjava, ko se združene sile Medijcev, Perzijcev in Elamcev prebijejo skozi mestni obrambni sistem. Babilon pade v nekaj trenutkih! Kaj pa pomeni ‚pomaziliti ščit‘? Biblija tu in tam s ščit poimenuje kralja naroda, ker je pač on branilec in zaščitnik dežele. * (Psalm 89:18) Torej ta vrstica v Izaijevi knjigi verjetno napoveduje potrebo po novem kralju. Zakaj? Ker Belsazarja »še to noč« umorijo. Nastopi torej potreba po ‚maziljenju ščita‘ oziroma postavitvi novega kralja. (Daniel 5:1–9, 30)
10. Kakšno tolažbo lahko Jehovovi častilci najdejo v izpolnitvi Izaijeve prerokbe o varljivcu?
10 Ta pripoved je vsem, ki ljubijo pravo čaščenje, v tolažbo. Današnji Babilon, Babilon Veliki, je ravno takšen varljivec in pokončevalec, kakor je bil njegov staroveški dvojnik. Verski voditelji vse do danes kujejo načrte, kako bi dosegli, da bi bili Jehovove priče prepovedani, preganjani ali kazensko obdavčeni. Toda ta prerokba nas spominja, da Jehova vidi vse to spletkarsko varanje in ne bo dovolil, da bi ostalo nekaznovano. Pokončal bo vse vere, ki ga napačno predstavljajo in grdo ravnajo z njegovim ljudstvom. (Razodetje 18:8) Pa je kaj takega sploh mogoče? Da bi temu verovali, si moramo samo pogledati, kako so se že izpolnila njegova svarila pred padcem tako staroveškega Babilona kakor tudi njegovega novodobnega dvojnika.
»Padel je!«
11. a) Kakšno odgovornost ima čuvaj in kdo danes opravlja vlogo čuvaja? b) Kaj predstavljata bojna vozova z osli oziroma kamelami?
11 Zdaj Jehova govori preroku. Izaija poroča: »Tako mi je rekel Gospod: ‚Pojdi, postavi stražarja, naj oznani, kar bo videl.‘ « (Izaija 21:6, SSP) Iz teh besed spoznamo še eno pomembno temo tega poglavja – temo o stražarju oziroma čuvaju. To pa zanima vse današnje prave kristjane, saj je Jezus svoje sledilce spodbujal, naj bodo ‚čuječi‘. »Zvesti in preudarni suženj« (NW) neprestano sporoča, kar vidi glede bližine Božjega dneva sodbe in nevarnosti tega pokvarjenega sveta. (Matevž 24:42, 45–47) Kaj pa čuvaj iz Izaijevega videnja vidi? »Videl je bojni voz s parom konj, bojni voz z osloma in bojni voz s kamelama. In opazoval je pazljivo, zelo pazljivo.« (Izaija 21:7, NW) Ti posamezni bojni vozovi verjetno predstavljajo kolone voz, ki se približujejo v bojnem redu in s hitrostjo izurjenih konj. Bojni voz z osloma in drugi s kamelama ustrezno predstavljata dve sili, Medijo in Perzijo, ki se bosta v tem napadu združili. Zgodovina tudi potrjuje, da je perzijska vojska za boj uporabljala osle in kamele.
12. Kateri lastnosti odseva čuvaj iz Izaijevega videnja in kdo danes potrebuje ti lastnosti?
12 Čuvaj je nato prisiljen poročati. »Zavpil [je] kakor lev: Gospod, na stražnem stolpu vedno stojim po dnevi in pazeč postajam cele noči; in glej, v tem prihaja truma mož, dvojni jahači [prihaja bojni voz mož s parom konj, NW].« (Izaija 21:8, 9a) Čuvaj iz videnja zakliče pogumno, »kakor lev«. Sporočiti obsodbo proti tako ogromnemu narodu, kakršen je babilonski, je zares naloga, ki terja pogum. Zahteva pa še nekaj: zdržljivost. Čuvaj je na svojem stražarskem mestu podnevi in ponoči in ne dovoli, da bi njegova budnost popustila. Podobno tudi v teh zadnjih dneh razred čuvaja potrebuje pogum in zdržljivost. (Razodetje 14:12, NW) Vsi pravi kristjani potrebujejo ti lastnosti.
13., 14. a) Kaj se je zgodilo s staroveškim Babilonom in v katerem pogledu so njegovi maliki razbiti? b) Kako in kdaj je Babilon Veliki utrpel podoben padec?
13 Čuvaj iz Izaijevega videnja vidi, kako bojni voz napreduje. Kakšna je novica? »Izpregovoril [je], rekoč: ‚Padel je, padel Babilon, in vse izdolbene podobe bogov njegovih je treščil ob tla!‘ « (Izaija 21:9b) Kako razburljivo poročilo! Končno je ta varljivi pokončevalec Božjega ljudstva padel! * V katerem pogledu pa so babilonske izdolbene podobe in maliki raztreščeni? Ali bodo Medo-Perzijci, ki bodo vdrli v Babilon, vkorakali v tamkajšnje templje in razbili vse te številne malike? Ne, nič takega ne bo potrebno. Babilonski bogovi bodo razbiti v tem pomenu, da se bodo pokazali nemočni, da bi zaščitili mesto. Babilon bo padel, ko ne bo več mogel zatirati Božjega ljudstva.
14 Kako pa je z Babilonom Velikim? Ta je med prvo svetovno vojno vse načrtoval tako, da je Božje ljudstvo moralo prenašati zatiranje, in ga je s tem za nekaj časa uspešno imel v ujetništvu. Oznanjevanje Božjega ljudstva je bilo skoraj ustavljeno. Predsednika in še druge vidnejše uslužbence Watch Tower Society so na temelju lažnih obtožb pozaprli. Toda leta 1919 je prišlo do osupljivega preobrata. Uslužbence so izpustili iz zapora, sedež Družbe so spet odprli in ponovno so začeli oznanjevati. Babilon Veliki je torej padel v tem pomenu, da ni imel več oblasti nad Božjim ljudstvom. * V Razodetju objavo tega padca dvakrat ponovi angel, in to z besedami oznanila iz Izaija 21:9. (Razodetje 14:8; 18:2)
15., 16. V katerem pomenu je Izaijevo ljudstvo ‚omlateno‘ in kaj se lahko naučimo iz Izaijevega odnosa do tega ljudstva?
15 Izaija to preroško sporočilo sklene z izrazom sočutja do svojega ljudstva. Pravi namreč: »O moja mlatev, otrok mojega mlatišča, kar sem slišal od GOSPODA nad vojskami, od Boga Izraelovega, sem vam oznanil.« (Izaija 21:10, SSP) Z mlatvijo je v Bibliji pogosto upodobljeno discipliniranje in prečiščevanje Božjega ljudstva. Božje zavezno ljudstvo bo postalo ‚otrok mlatišča‘, na katerem se pšenica ob močnem udarjanju ločuje od plev, tako da ostanejo le prebrana, zaželena zrna. Izaija ne uživa v tem discipliniranju, temveč sočustvuje s tistimi, ki bodo postali ‚otroci mlatišča‘, od katerih bodo nekateri vse svoje življenje ujetniki v tuji deželi.
16 To je vsem nam lahko v koristen opomin. V današnji krščanski občini se morda nekaterim lahko zgodi, da niso sočutni do prestopnikov. In tisti, ki so disciplinirani, so morda pogosto užaljeni. Vendar če imamo v mislih, da Jehova svoje ljudstvo disciplinira zato, da bi ga prečistil, ne bomo niti podcenjevali discipliniranja in tistih, ki se mu ponižno podvržejo, niti ne bomo užaljeni, če bo kdaj namenjeno nam. Sprejmimo Božje discipliniranje kot izraz Božje ljubezni. (Hebrejcem 12:6)
Vpraševanje čuvaja
17. Zakaj Edomu ustreza vzdevek ‚Duma‘?
17 Drugo preroško sporočilo 21. poglavja Izaija nam pred oči prikliče podobo čuvaja. Začne se: »Prorokovanje [Izrek, SSP] o Dumi. K meni kličejo iz Seira: Čuvaj, mine li skoraj noč? Čuvaj, mine li skoraj noč?« (Izaija 21:11) Kje leži ta Duma? V biblijskih časih je očitno bilo kar nekaj krajev s tem imenom, vendar tu ni mišljen nobeden od njih. Dume v Seiru, ki je drugo ime za Edom, ni najti. Vendar ‚Duma‘ pomeni »Tišina«. Torej je videti, da je, podobno kakor pri prejšnjem izreku, pokrajina dobila ime, ki je nakazovalo njeno prihodnost. Edom, ki je bil dolgo maščevalen sovražnik Božjega ljudstva, bo končal v tišini, in to tišini smrti. Predno pa se bo to zgodilo, bodo nekateri prestrašeno vpraševali glede prihodnosti.
18. Kako se izrek »Pride jutro, pa tudi noč« izpolni na staroveškem Edomu?
18 V času Izaijevega pisanja Edom leži na poti močni asirski vojski. Nekateri Edomci želijo vedeti, kdaj se bo končala ta noč zatiranja. In odgovor? »Čuvaj pravi: Pride jutro, pa tudi noč.« (Izaija 21:12a) Edomu ne kaže nič dobrega. Na obzorju se bo sicer pokazalo jutro, toda le za kratek čas, navidezno. Jutru za petami bo sledila noč, še eno temačno obdobje zatiranja. Kako ustrezna slika Edomove prihodnosti! Asirsko zatiranje se bo sicer končalo, toda za Asirijo bo kot svetovna sila nastopil Babilon, in ta bo Edom zdesetkal. (Jeremija 25:17, 21; 27:2–8) Nato se bo krog spet ponovil. Za babilonskim zatiranjem bo prišlo perzijsko in nato še grško. Kratko obdobje ‚jutra‘ bo nato nastopilo v rimskih dneh, ko bodo v Jeruzalemu prišli na oblast herodovci, ki so edomskega porekla. Toda to »jutro« ne bo trajalo dolgo. Edom se bo nazadnje za vedno pogreznil v tišino, izginil bo iz zgodovine. Ime Duma bo na koncu res njegov pravšnji opis.
19. Kaj ima čuvaj morda v mislih, ko reče »Če hočete vprašati, vprašajte, pridite spet«?
19 Čuvaj svoje kratko sporočilo sklene z besedami: »Če hočete vprašati, vprašajte, pridite spet.« (Izaija 21:12b, SSP) Besedna zveza »pridite spet« se morda nanaša na neskončno zaporedje ‚noči‘, ki še čakajo Edom. Ker pa se ta zveza lahko prav tako prevede z »vrniti se«, prerok morda nakazuje tudi na to, da bi se moral vsak Edomec, ki želi ubežati propadu naroda, pokesati in se »vrniti« k Jehovu. Naj bo tako ali drugače, čuvaj vabi k nadaljnjemu vpraševanju.
20. Zakaj je izrek, zapisan v Izaiju 21:11, 12, pomemben za današnje Jehovovo ljudstvo?
20 Ta kratki izrek je bil velikega pomena za Jehovovo ljudstvo v sodobnem času. * Vemo, da je človeštvo zakorakalo že globoko v temno noč duhovne slepote in odtujenosti od Boga, kar bo pripeljalo do uničenja te stvarnosti. (Rimljanom 13:12; 2. Korinčanom 4:4) V tej noči pa je vsakršen preblisk upanja, da bo človeštvu nekako vendarle uspelo vzpostaviti mir in varnost, podoben prej omenjenim varljivim prebliskom zore, ki jim ne sledi nič drugega kot še temnejši časi. Bliža pa se resnična zora, zora Kristusove tisočletne vlade nad zemljo. Dokler pa traja noč, moramo slediti vodstvu razreda čuvaja, tako da smo duhovno budni in pogumno oznanjamo bližino konca te pokvarjene stvarnosti. (1. Tesaloničanom 5:6)
Na pustinjo se spušča noč
21. a) Za kakšno besedno igro verjetno gre pri besedni zvezi »Izrek zoper pustinjo«? b) Kaj so karavane Dedanovcev?
21 Zadnji izrek v 21. poglavju Izaijeve knjige je usmerjen zoper »pustinjo«. Začne se takole: »Izrek zoper pustinjo: V gozdu v pustinji boste prenočile, o karavane Dedanovcev.« (Izaija 21:13, NW) Pustinja, o kateri beremo, je očitno Arabija, saj je izrek namenjen več arabskim plemenom. Beseda ‚pustinja‘ se včasih prevaja tudi z »večer«, saj sta si ti besedi v hebrejščini zelo podobni. Nekateri namigujejo, da gre za besedno igro, češ da bo to področje kmalu zajel temen večer, čas težav. Izrek se začne z nočnim prizorom, v katerem nastopajo karavane Dedanovcev, pomembnega arabskega plemena. Takšne karavane so potovale po trgovskih poteh od ene oaze do druge in s sabo prevažale začimbe, bisere in druge dragocenosti. Zdaj pa vidimo, kako morajo opustiti svoje preizkušene poti in prenočevati skrivaj. Zakaj pa?
22., 23. a) Katero uničujoče breme bo kmalu zadelo arabska plemena in kakšne posledice bo to imelo zanje? b) Kako kmalu bo ta nesreča prišla in po čigavih rokah?
22 Izaija pojasnjuje: »Prinesite žejnemu naproti vode! Prebivalci Temske pokrajine naj postrežejo s kruhom ubežniku! Kajti beže zaradi mečev, pred potegnjenim mečem in pred napetim lokom in pred nadlogami vojne.« (Izaija 21:14, 15) Da, nad ta arabska plemena se bo zgrnilo uničujoče breme, vojna, in Tema, pokrajina, ki leži v eni najbolj namakanih oaz na tem področju, bo primorana priskrbeti vodo in kruh nesrečnim vojnim beguncem. Kdaj pa bo ta stiska nastopila?
23 Izaija nadaljuje: »Tako mi je dejal Gospod: V enem letu, kakor so leta najemnikova, propade vsa slava kedarska. In preostalo število lokostrelcev junakov iz sinov kedarskih bode neznatno; kajti Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.« (Izaija 21:16, 17) Kedar je tako znano pleme, da včasih predstavlja kar vso Arabijo. Jehova je odločil, da se bo število lokostrelcev in junakov iz tega plemena tako zmanjšalo, da bo na koncu od njih le še ostanek. Kdaj pa? »V enem letu« in nič kasneje, kakor tudi najemniški delavci ne delajo nič več kot toliko, za kolikor so plačani. Kako natančno se je vse to izpolnilo, ni gotovo. Dva asirska vladarja, Sargon II. in Senaherib, sta trdila, da sta si podjarmila Arabijo. Tako eden kot drugi bi lahko bil zdesetkal ta ponosna arabska plemena, kakor je bilo napovedano.
24. Zakaj smo lahko prepričani, da se je Izaijevo prerokovanje proti Arabiji izpolnilo?
24 Vsekakor smo lahko prepričani, da se je ta prerokba izpolnila do zadnje pičice. Tega dejstva nič ne more bolj potrditi kakor sklepne besede izreka: »Jehova, Bog Izraelov, je govoril to.« Ljudem v Izaijevih dneh se je morda zdelo neverjetno, da bi se Babilon povzpel nad Asirijo, nato pa bil v samo eni noči med razuzdanim veseljačenjem vržen z oblasti. Enako neverjetno se je morda zdelo, da bi mogočni Edom končal v tišini smrti ali pa da bi težavna noč in beda zadela bogata arabska plemena. Toda Jehova pravi, da se bo to zgodilo, in se tudi res zgodi. Danes nam Jehova pravi, da bo svetovni krivoverstveni imperij prišel do svojega konca. To ni le možnost; to se bo gotovo zgodilo. To namreč govori sam Jehova!
25. Kako lahko posnemamo čuvaja?
25 Bodimo zato podobni čuvaju. Ostanimo budni, kakor da stojimo na visokem stražnem stolpu in oprezamo, če bi se na obzorju prikazal kakršen koli znak, ki bi pričal o bližajoči se nevarnosti. Bodimo tesno povezani z zvestim razredom stražarja, z ostankom maziljenih kristjanov, ki je danes na zemlji. Skupaj z njimi pogumno razglašajmo, kar vidimo – številne dokaze, da Kristus že vlada v nebesih, da bo kmalu končal dolgo temno noč odtujenosti od Boga, v kateri je človeštvo, in da bo zatem ustvaril resnično zoro, tisočletno vlado čez vso rajsko zemljo!
[Podčrtna opomba]
^ odst. 6 Perzijskega kralja Cira so tu in tam imenovali tudi »kralj Anšana«. Anšan je bila pokrajina oziroma mesto v Elamu. Izraelci v Izaijevih dneh, to je v osmem stoletju pr. n. š., morda še niso vedeli za Perzijo, so pa poznali Elam. To nam mogoče tudi pojasni, zakaj Izaija tukaj zapiše Elam namesto Perzija.
^ odst. 9 Mnogi biblijski razlagalci menijo, da gre pri besedah »pomazilite ščit« za staro vojaško prakso, ko so vojaki pred bitko naoljili usnjene ščite, tako da se je večina udarcev odbila. To je sicer možna razlaga, toda dobro bi bilo upoštevati tudi to, da so tisto noč, ko je mesto padlo, Babilonci komajda imeli čas, da so se postavili v bran, kaj šele pripravili za boj in namazali svoje ščite!
^ odst. 13 Izaijeva prerokba o padcu Babilona je tako točna, da so nekateri biblijski kritiki razvili teorije, da je bila gotovo napisana po dogodku. Toda hebraist F. Delitzsch ugotavlja, da je takšno razglabljanje nepotrebno, če sprejmemo možnost, da je bil prerok navdihnjen, da je dogodke napovedal več sto let vnaprej.
^ odst. 20 Na naslovnici revije Stražni stolp so prvih 59 let njenega izhajanja bile natisnjene besede iz Izaija 21:11. Ta isti stavek je bil tudi tema zadnje natisnjene pridige Charlesa T. Russlla, prvega predsednika Watch Tower Society. (Glej sliko na prejšnji strani.)
[Vprašanja]
[Slika na strani 219]
Naj se ‚je in pije‘!
[Slika na strani 220]
Čuvaj »je zavpil kakor lev«
[Slika na strani 222]
»Vedno stojim po dnevi [. . .] cele noči.«
