Šesto poglavje

Bog Jehova se usmili ostanka

Izaija 4:2–6

1., 2. Kaj prerok Izaija napove za Juda in Jeruzalem?

NA GOSTO naseljeno področje se spusti huda nevihta. Močni vetrovi, hud naliv in velika poplava na široko besnijo po deželi, rušijo domove, uničujejo pridelek in jemljejo življenja. Toda kmalu zatem se nevihta poleže in vse se za nekaj časa pomiri. Zdaj za preživele nastopi čas pozidave in obnove.

² Nekaj podobnega prerok Izaija napove za Juda in Jeruzalem. Nevihtni oblaki Božje sodbe se zlovešče približujejo, in to upravičeno! Krivda naroda je velika. Vladarji in ljudstvo so deželo napolnili s krivico in prelivanjem krvi. Po Izaiju Jehova razkrije Judovo krivdo in svari, da bo nad tem prestopniškim narodom izvršil obsodbo. (Izaija 3:25) Judova dežela bo po tej nevihti popolnoma opustošena. Izaija ta napoved gotovo razžalosti.

3. Katero dobro novico obsega navdihnjeno sporočilo iz Izaija 4:2–6?

³ Vendar je ob vsem tem tudi dobra novica! Nevihta Jehovove pravične obsodbe se bo polegla in ostanek bo preživel. Da, Jehova bo svojo obsodbo nad Judom ublažil z usmiljenjem! Izaijevo navdihnjeno sporočilo, zapisano v Izaiju 4:2–6, usmerja pogled na ta blagoslovljeni čas. Tako bo, kakor da bi izza oblakov nenadoma posijalo sonce. Za prizori in zvoki obsodbe, ki so opisani v Izaiju 2:6–4:1, se pokažeta čudovito obnovljena dežela in ljudstvo.

4. Zakaj bi morali spregovoriti o Izaijevi prerokbi glede obnove ostanka?

 ⁴ Izaijeva prerokba o obnovi ostanka in zagotovitvi njegove kasnejše varnosti se prav tako izpolnjuje v našem času, v »poslednjih dneh«. (Izaija 2:2–4) Spregovorimo sedaj nekoliko o tem času primernem sporočilu, saj nima le preroškega pomena, ampak nas tudi pouči o Jehovovem usmiljenju in o tem, kako smo ga kot posamezniki lahko deležni.

»Jehovova mladika«

5., 6. a) Kako Izaija opiše mirno obdobje, ki sledi prihajajočemu viharju? b) Kaj pomeni beseda »mladika« in na kaj to kaže glede Judove dežele?

⁵ Izaijev glas postane toplejši, ko se preko prihajajočega viharja zazre v mirnejši čas. Njegov zapis se glasi: »Tisti dan bo Gospodova [Jehovova, NW] mladika v okras in čast in sad zemlje v ponos in slavo za rešence Izraelove.« (Izaija 4:2, EI)

⁶ Izaija tu govori o obnovi. Hebrejski samostalnik, ki se prevaja z »mladika«, se nanaša na ‚to, kar požene, na poganjek, vejo‘. Povezan je z blaginjo, s porastom in z Jehovovimi blagoslovi. Izaija nam tako riše sliko upanja, namreč to, da prihajajoče opustošenje ne bo večno. Z Jehovovim blagoslovom bo nekoč bogata Judova dežela spet dajala obilo sadov. * (3. Mojzesova 26:3–5)

7. Kako bo Jehovova mladika »v okras in čast«?

 ⁷ Izaija s slikovitimi izrazi opisuje veličastnost spremembe, ki leži pred njimi. Jehovova mladika bo »v okras in čast«. Beseda »okras« spominja na lepoto Obljubljene dežele, ko jo je stoletja pred tem Jehova dal Izraelu. Bila je tako lepa, da so ji rekli »okras [dragulj, New American Bible] vseh dežel«. (Ezekiel 20:6, NW) Izaijeve besede torej ljudstvu zagotavljajo, da bo Judova dežela zopet slavna in lepa, kakor je bila nekoč. Bo kakor dragulj, kakor krona zemlje.

8. Kdo bo lahko užival v lepoti obnovljene dežele in kako Izaija opisuje njihove občutke?

⁸ Kdo pa bo lahko užival v lepoti obnovljene dežele? ‚Rešenci Izraelovi,‘ piše Izaija. Nekateri torej bodo preživeli to napovedano poniževalno uničenje. (Izaija  3:25, 26) Ostanek preživelih se bo vrnil na Judovo in sodeloval pri obnovi. Tem, ki se bodo vrnili (‚ubežnikom‘), bo obilen pridelek njihove obnovljene dežele »v ponos in slavo«. (Izaija 4:2, podčrtna opomba v NW ) Za ponižanjem, ki ga bo prineslo opustošenje, bodo spet imeli biti na kaj ponosni.

9. a) S katerim dogodkom leta 537 pr. n. š. so se izpolnile Izaijeve besede? b) Zakaj lahko rečemo, da so ‚ubežniki‘ tudi nekateri tistih, ki so se rodili v pregnanstvu? (Glej podčrtno opombo.)

⁹ Izaijeve besede so se spolnile leta 607 pr. n. š. Takrat je prihrumela nevihta obsodbe, Babilonci so uničili Jeruzalem in mnogo Izraelcev je pomrlo. Nekateri so preživeli in so jih odpeljali v pregnanstvo v Babilon, toda če se jih ne bi Bog usmilil, ne bi preživel nihče. (Nehemija 9:31) Juda je bil nazadnje povsem opustošen. (2. letopisov 36:17–21) Nato pa je leta 537 pr. n. š. ta usmiljeni Bog ‚ubežnikom‘ dovolil vrniti se na Judovo, da bi obnovili pravo čaščenje. * (Ezra 1:1–4; 2:1) Iskreno kesanje teh vračajočih se pregnancev je čudovito izraženo v 137. psalmu, ki je bil verjetno napisan v ujetništvu ali malo po njem. Po vrnitvi na Judovo so obdelali zemljo in posejali seme. Pomislite, kaj so občutili, ko so videli, da Bog blagoslavlja njihov trud, da se je dežela razrasla, kakor rodovitni »vrt v Edenu«! (Ezekiel 36:34–36)

10., 11. a) Kako so bili Preučevalci Biblije na začetku 20. stoletja ujetniki ‚Babilona velikega‘? b) Kako je Jehova blagoslovil ostanek duhovnih Izraelcev?

¹⁰ Podobna obnova je bila v naših dneh. Na začetku  20. stoletja so Preučevalci Biblije, kakor so se Jehovove priče takrat imenovali, postali duhovni ujetniki ‚Babilona velikega‘, svetovnega krivoverstvenega imperija. (Razodetje 17:5) Preučevalci Biblije so sicer opustili že mnogo krivih verskih naukov, toda še vedno so bili omadeževani z nekaterimi babilonskimi zamislimi in običaji. In nekateri so bili zaradi nasprotovanja, h kateremu je ščuvala duhovščina, tudi dobesedno zaprti. Njihova duhovna dežela, njihova verska oziroma duhovna posest, je bila opustošena.

¹¹ Toda spomladi leta 1919 se je Jehova usmilil tega ostanka duhovnih Izraelcev. (Galatom 6:16) Videl je, da se kesajo in ga želijo častiti v resnici, zato je ukrenil vse potrebno, da so bili izpuščeni iz dobesednega zapora in, kar je še pomembnejše, iz duhovnega ujetništva. Ti ‚ubežniki‘ so se vrnili na svojo duhovno posest, ki so jo dobili od Boga, in ta je povzročil, da se je posest obilno razrasla. Ta duhovna posest je s svojim privlačnim videzom privabila milijone drugih bogaboječih ljudi in še vedno privablja mnoge, da se pridružijo ostanku v pravem čaščenju.

12. Kako Izaijeve besede poveličujejo usmiljenje, ki ga Jehova izkazuje svojemu ljudstvu?

¹² Izaija tukaj s svojimi besedami poveličuje usmiljenje, ki ga Bog izkazuje svojemu ljudstvu. Resda so se Izraelci kot narod odvrnili od Jehova, toda on se je vseeno usmilil skesanega ostanka. Lahko nam je v tolažbo zavest, da se smejo celo tisti, ki so hudo grešili, z upanjem vrniti k Jehovu. Skesanim ni treba misliti, da se jih Jehova ne more usmiliti. On namreč skrušenega srca ne zavrača. (Psalm 51:17) Biblija nam zagotavlja: »Usmiljen in milostiv je GOSPOD, počasen v jezo in obilen v  milosti. Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé.« (Psalm 103:8, 13) Takšen usmiljen Bog si gotovo zasluži vso našo hvalo!

Ostanek postane Jehovu svet

13. Kako Izaija 4:3 opisuje ostanek, ki mu bo Jehova izkazal usmiljenje?

¹³ Že prej smo se seznanili z ostankom, katerega se bo Jehova usmilil, zdaj pa nam ga Izaija opiše še podrobneje z naslednjimi besedami: »Zgodi se: Kdor preostane na Sionu in kdor preostane [kdor bo puščen, NW] v Jeruzalemu, ga bodo [Njemu, NW] svetega imenovali, vsakega, ki je za življenje zapisan v Jeruzalemu.« (Izaija 4:3)

14. Kdo so ‚preostali‘ in ‚puščeni‘ in zakaj se jih bo Jehova usmilil?

¹⁴ Kdo so tisti, ki ‚preostanejo‘, in tisti, ki so ‚puščeni‘? To so ubežniki, omenjeni v predhodni vrstici, judovski pregnanci, ki jim bo dovoljeno vrniti se na Judovo. Izaija zdaj pokaže, zakaj se jih bo Jehova usmilil. Zato namreč, ker ‚mu bodo sveti‘. Svetost pa pomeni »versko čistost«. Biti svet pomeni tudi biti čist v besedi in dejanju, ustrezati Jehovovemu merilu glede tega, kaj je prav in primerno. Jehova se bo vsekakor usmilil vseh, ki so ‚mu sveti‘, in jim dovolil vrniti se v »sveto mesto«, Jeruzalem. (Nehemija 11:1)

15. a) Na kateri judovski običaj nas spomni besedna zveza »za življenje zapisan v Jeruzalemu«? b) Katero resno svarilo veje iz Izaijevih besed?

¹⁵ Ali bo ta zvesti ostanek tam ostal? ‚Zapisani bodo za življenje v Jeruzalemu,‘ obljublja Izaija. To nas spominja na judovski običaj natančnega vodenja registrov Izraelovih družin in rodov. (Nehemija 7:5) Biti zapisan v registru je pomenilo biti živ. Če je namreč človek  umrl, so ga iz registra izbrisali. Na drugih mestih v Bibliji beremo o figurativnem registru ali knjigi z imeni teh, ki jih Jehova nagradi z življenjem. Vendar se v to knjigo imena vpisujejo pogojno, saj jih Jehova lahko iz nje tudi ‚izbriše‘. (2. Mojzesova 32:32, 33; Psalm 69:28) Iz Izaijevih besed torej veje resno svarilo: ti, ki se vrnejo, lahko v svoji obnovljeni deželi živijo le, če ostanejo sveti v Božjih očeh.

16. a) Kaj je Jehova zahteval od vseh, katerim je dovolil leta 537 pr. n. š. vrniti se na Judovo? b) Zakaj lahko rečemo, da Jehova do maziljenega ostanka in ‚drugih ovc‘ ni bil zaman usmiljen?

¹⁶ Leta 537 pr. n. š. se je ostanek vrnil v Jeruzalem s čistim motivom, namreč da obnovi pravo čaščenje. Vrniti se ni smel nihče, ki je bil omadeževan s poganskimi verskimi običaji ali nečistim vedenjem, pred katerim je Izaija tako zelo svaril. (Izaija 1:15–17) Na Judovo so se lahko vrnili samo tisti, ki so bili pred Jehovom sveti. (Izaija 35:8) Podobno se tudi člani maziljenega ostanka, ki se jim danes pridružujejo še milijoni ‚drugih ovc‘, ki upajo na večno življenje na zemlji, že ves čas po izpustitvi iz duhovnega ujetništva leta 1919 po svojih najboljših močeh trudijo, da bi bili sveti v Božjih očeh. (Janez 10:16) Očistili so se babilonskih naukov in običajev. Vsak posameznik med njimi se trudi ravnati po Božjih visokih moralnih merilih. (1. Petrov 1:14–16) Jehova do njih ni bil zaman usmiljen.

17. Čigava imena si Jehova zapisuje v svojo ‚knjigo življenja‘ in kaj naj bi bili odločeni delati?

¹⁷ Spomnimo se, da je Jehova opazil tiste v Izraelu, ki so bili sveti, in je ‚njihovo ime zapisal za življenje‘. Tudi danes Jehova opazi naš trud, ko želimo biti čisti  umsko in telesno, medtem ko ‚podajamo telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu‘. (Rimljanom 12:1) In vse, ki živijo tako, si zapisuje v svojo ‚knjigo življenja‘, v figurativni seznam, na katerem so imena tistih, ki smejo upati na večno življenje, bodisi na zemlji bodisi v nebesih. (Filipljanom 4:3; Malahija 3:16) Zato dajmo od sebe vse, da ostanemo sveti v Božjih očeh, saj bodo le takrat naša imena lahko ostala v tej dragoceni ‚knjigi‘. (Razodetje 3:5)

Obljuba ljubeče skrbi

18., 19. Katero čiščenje bo po besedah iz Izaija 4:4, 5 Jehova opravil in kako?

¹⁸ Izaija v nadaljevanju pove, kako bodo prebivalci obnovljene dežele postali sveti in kateri blagoslovi jih čakajo. Njegove besede se glasijo: »Ko bo Gospod opral nesnago hčer sionskih in kri, v Jeruzalemu prelito, poplaknil izsredi njega z duhom sodbe in z duhom pokončanja. In GOSPOD ustvari nad vsakim prebivališčem gore Sionske in nad zbori njenimi oblak in dim po dnevi in svit plamtečega ognja po noči; zakaj nad vso slavo bo okrilje.« (Izaija 4:4, 5)

¹⁹ Že prej smo lahko brali, da je Izaija oštel »hčere sionske«, ki so svojo moralno sprijenost skrivale pod razkošnimi okraski. Razkril je tudi krvno krivdo ljudstva na splošno in ga rotil, naj se umije. (Izaija 1:15, 16; 3:16–23) Zdaj pa gleda naprej v čas, ko bo Bog sam »opral nesnago« oziroma moralno umazanijo in ‚očistil krvave madeže‘. (Izaija 4:4, New International Version) In kako bo to očiščevanje opravil? Z »duhom sodbe« in »duhom pokončanja«. Prihajajoče uničenje Jeruzalema in pregnanstvo v Babilonu bosta sunka  Božje obsode in pokončevalne jeze nad nečistim narodom. Ostanek, ki bo preživel vse te stiske in se vrnil domov, bo ponižan, prečiščen. In prav zato bo Jehovu svet ter bo deležen njegovega usmiljenja. (Primerjaj Malahija 3:2, 3.)

20. a) Na kaj spominjajo izrazi »oblak«, »dim« in ‚plamteči ogenj‘? b) Zakaj se očiščenim pregnancem ne bo česa bati?

²⁰ Jehova po Izaiju obljublja, da bo ta očiščeni ostanek pripeljal pod svojo ljubečo skrb. Izrazi »oblak«, »dim« in ‚plamteči ogenj‘ spominjajo na to, kako je Jehova skrbel za Izraelce po njihovem izhodu iz Egipta. ‚Ognjeni in oblakov steber‘ jih je varoval pred zasledujočimi Egipčani in jih vodil v pustinji. (2. Mojzesova  13:21, 22; 14:19, 20, 24) In ko se je Jehova prikazal na Sinaju, se je gora »kadila«. (2. Mojzesova 19:18) Očiščenim pregnancem se torej ni česa bati. Jehova bo njihov Zaščitnik. Z njimi bo, pa naj se zbirajo v svojih domovih ali pa sestajajo na svetih zborovanjih.

21., 22. a) Čemú so pogosto postavljali koče ali kolibe? b) Kaj se obeta očiščenemu ostanku?

²¹ Izaija svoj opis Božje zaščite sklene tako, da se usmeri na vsakdanje življenje. Takole zapiše: »Koča bode za senčnico proti vročini po dnevi in za pribežališče in zavetje pred viharjem in pred dežjem.« (Izaija 4:6) Koča ali koliba je bila pogosto nepogrešljiva v vinogradu ali na polju, da so se imeli kam zateči pred žgočim soncem v sušni sezoni ter pred mrazom in nevihtami v deževni sezoni. (Primerjaj Jona 4:5.)

²² Očiščeni ostanek bo pri Jehovu našel zaščito, varnost in pribežališče, kadar bi se srečal z žgočo vročino preganjanj in nevihtami nasprotovanja. (Psalm 91:1, 2; 121:5) Obeta sem jim torej nekaj čudovitega: če bodo opustili nečista babilonska verovanja in običaje, se podredili očiščevanju z Jehovovo sodbo in si prizadevali ostati sveti, bodo varni, kakor bi bili v ‚koči‘ Božje zaščite.

23. Zakaj je Jehova blagoslovil maziljeni ostanek in njegove tovariše?

²³ Gotovo ste opazili, da je najprej potrebno očiščenje, šele nato pa pridejo blagoslovi. To se je izkazalo za resnično v naših dneh. Leta 1919 se je maziljeni ostanek ponižno podvrgel prečiščevanju in Jehova ga je »opral« nečistote. Po tem se je Jehovovemu očiščevanju začela podrejati tudi »velika množica« drugih ovc. (Razodetje 7:9) Tako očiščeni so bili ostanek in  njegovi tovariši blagoslovljeni: Jehova jih je vzel pod svoje zaščitno okrilje. Pa ne tako, da bi čudežno preprečeval, da ne bi doživljali vročine preganjanja ali neviht nasprotovanja. Ščitil jih je tako, kakor da bi nad njimi postavil ‚kočo za senčnico in zavetje pred viharjem‘. Kako pa?

24. Iz česa se očitno vidi, da Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo kot organizacijo?

²⁴ Premislite o naslednjem: V zgodovini so nekatere od najmočnejših vlad že prepovedale Jehovovim pričam oznanjevati ali pa so jih skušale sploh popolnoma izbrisati. Toda Priče so ostali trdni in brez oklevanja še naprej oznanjevali! Zakaj mogočnim narodom ni uspelo ustaviti dejavnosti te sorazmerno male in navidez nezaščitene skupine ljudi? Zato, ker je Jehova svoje čiste služabnike postavil v zaščitno ‚kočo‘, ki je noben človek ne more podreti!

25. Kaj nam kot posameznikom pomeni to, da je Jehova naš Zaščitnik?

²⁵ Kako pa je z nami kot posamezniki? To, da je Jehova naš Zaščitnik, ne pomeni, da v tej stvarnosti živimo brez težav. Mnogi zvesti kristjani se morajo spoprijemati s hudimi nadlogami, denimo z revščino, naravnimi nesrečami, vojno, boleznijo in smrtjo. In kadar smo v takšni stiski, nikoli ne pozabimo, da je naš Bog z nami. On nas ščiti duhovno, nam daje, kar potrebujemo, celo »moč, ki presega običajno«, da bi lahko preskušnje zvesto zdržali. (2. Korinčanom 4:7, NW) Na varnem pod njegovim okriljem se nam ni česa bati. Navsezadnje pa, dokler dajemo vse od sebe, da bi ostali sveti v njegovih očeh, nas nič ‚ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni‘. (Rimljanom 8:38, 39)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

 [Slika na strani 63]

Nad Juda prihaja nevihta Božje obsodbe