Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova izlije svojo jezo nad narode

Jehova izlije svojo jezo nad narode

Sedemindvajseto poglavje

Jehova izlije svojo jezo nad narode

Izaija 34:1–17

1., 2. a) O čem smo lahko prepričani glede Jehovovega maščevanja? b) Kakšen je namen Božjega maščevanja?

BOG JEHOVA ni potrpežljiv le s svojimi zvestimi služabniki, temveč tudi s svojimi sovražniki, kadar je to v skladu z njegovim namenom. (1. Petrov 3:19, 20; 2. Petrov 3:15) Nasprotniki se morda ne zavedajo, da je Jehova potrpežljiv, in menijo, da je nesposoben ali da noče ukrepati. Toda iz 34. poglavja Izaijeve knjige lahko spoznamo, da Jehova na koncu od svojih sovražnikov vedno zahteva, da za svoja dela odgovarjajo. (Zefanija 3:8) Bog je Edomu in drugim narodom nekaj časa dopuščal, da so lahko neovirano nasprotovali njegovemu ljudstvu. Toda določil je čas za povračilo. (5. Mojzesova 32:35) Podobno se bo Jehova ob svojem, za to določenem času maščeval nad vsemi elementi današnjega hudobnega sveta, ki se upirajo njegovi suverenosti.

2 Bog se bo maščeval predvsem zato, da pokaže svojo suverenost in posveti svoje ime. (Psalm 83:13–18) Obenem pa s tem povračilnim ukrepom potrjuje, da so njegovi služabniki zares njegovi predstavniki in jih rešuje iz neprijetnih okoliščin. Poleg tega je njegovo maščevanje vedno v popolni harmoniji z njegovo pravico. (Psalm 58:10, 11)

Narodi, čujte

3. K čemu Jehova po Izaiju povabi narode?

3 Predno pa se Jehova osredini na povračilni ukrep zoper Edom, po Izaiju izreče pomembno povabilo vsem narodom: »Pristopite, narodi, da poslušate, in ljudstva, čujte! Sliši naj zemlja in kar jo napolnjuje, naseljeni svet in vse, kar se rodeva na njem!« (Izaija 34:1) Prerok je že večkrat spregovoril proti brezbožnim narodom. Zdaj pa bo vse te Božje obsodbe proti njim na kratko povzel. Ali imajo ta svarila kakšen pomen tudi za naše dni?

4. a) K čemu so po zapisu iz Izaija 34:1 narodi pozvani? b) Ali Jehova s svojim sodnim ukrepanjem nad narodi dokazuje, da je krut Bog? (Glej okvir na 363. strani.)

4 Seveda ga imajo. Suveren vesolja ima spor z vsemi elementi te brezbožne stvarnosti. Zato je ‚ljudstvom‘ in ‚zemlji‘ namenjen poziv, naj prisluhnejo biblijskemu sporočilu, ki se na Jehovovo pobudo oznanja po vsem svetu. Izaija z besedami, ki spominjajo na Psalm 24:1, pove, da bo vsa zemlja prekrita s tem sporočilom. To je pravzaprav prerokba, ki se uresničuje v našem času, ko Jehovove priče oznanjajo »do skrajnih mej sveta«. (Dejanja 1:8EI) Vendar narodi ne poslušajo. Svarila o svojem bližajočem se koncu ne jemljejo resno. To pa seveda Jehovu ne bo preprečilo, da ne bi izpolnil svoje besede.

5., 6. a) Za kaj bodo morali narodi odgovarjati Bogu? b) Kako se bo uresničilo to, da »se bodo [gore] topile v njih krvi«?

5 Prerokba zdaj opiše mračno prihodnost, ki čaka brezbožne narode, nekaj povsem nasprotnega svetlemu upanju Božjega ljudstva, ki je opisano kasneje. (Izaija 35:1–10) Prerok pravi: »Goreča je jeza GOSPODOVA zoper vse narode in srditost zoper vso njih vojsko; proklel jih je v pokončanje, izročil jih je v klanje. In njih prebodenci bodo tja pometani, in od njih mrličev bo prihajal smrad, in gore se bodo topile v njih krvi.« (Izaija 34:2, 3)

6 Zdaj je pozornost usmerjena na krvno krivdo narodov. Največja krivda za prelito kri leži danes na narodih krščanskega sveta. V dveh svetovnih vojnah in mnogih manjših spopadih so zemljo prepojili s človeško krvjo. Kdo pa bi upravičeno smel zahtevati zadostitev pravici za vso to prelito kri? Nihče drug kot sam Stvarnik, veliki Dajalec življenja. (Psalm 36:9) Merilo glede tega se v Jehovovi postavi glasi: »Mora [se] dati življenje za življenje.« (2. Mojzesova 21:23–25; 1. Mojzesova 9:4–6) Skladno s tem zakonom bo Jehova povzročil, da bo tekla kri narodov – da bodo umrli. Od njihovih nepokopanih trupel bo zaudarjalo – kako sramotna smrt! (Jeremija 25:33) Krvi, ki se bo morala preliti za povračilo, bo toliko, da se bodo od nje tako rekoč topile, razpadale gore. (Zefanija 1:17) Ko bodo vojaške sile svetnih narodov popolnoma uničene, bodo ti videli, kako bodo padle njihove vlade, ki jih Biblija tu in tam preroško upodablja z gorami. (Daniel 2:35, 44, 45; Razodetje 17:9)

7. Kaj so ‚nebesa‘ in kaj »nebeška vojska«?

7 Izaija znova nadaljuje svoje prerokovanje z živimi, slikovitimi prispodobami: »Izgine vsa nebeška vojska, nebo se zvije kakor knjiga [knjižni zvitek, SSP]. Vsa njegova vojska razpade, kakor odpade listje s trte in odpadejo zvenele smokve s smokvinega drevesa.« (Izaija 34:4EI) Besedna zveza »vsa nebeška vojska« ne pomeni dobesednih zvezd in planetov. V 5. in 6. vrstici beremo o uničevalnem meču, ki bo v teh »nebesih« opit s krvjo. Potemtakem mora to biti podoba nečesa v človeškem območju. (1. Korinčanom 15:50) Človeške vlade so zaradi svoje vzvišenosti, ker so pač višje oblasti, primerjane z nebom, ki vlada zemeljski človeški družbi. (Rimljanom 13:1–4) »Nebeška vojska« torej predstavlja združene vojske teh človeških vlad.

8. Kako se simbolično nebo izkaže »kakor knjižni zvitek« in kaj se zgodi z njegovimi ‚vojskami‘?

8 Ta »vojska« bo ‚izginila‘, razpadla, kakor pač razpadejo minljive reči. (Psalm 102:26; Izaija 51:6) Dobesedno nebo je s prostim očesom videti ukrivljeno, podobno staroveškemu knjižnemu zvitku, ki je bil navadno popisan po notranji strani. In ko je tako napisan zvitek bralec prebral, ga je zvil in odložil. Podobno se mora tudi ‚nebo zviti kakor knjižni zvitek‘, torej človeške vlade se morajo končati. Obrnile bodo zadnji list svoje zgodovine; uničene bodo v harmagedonu. Njihove, na pogled impresivne ‚vojske‘ bodo razpadle, kakor odpade posušeno listje s trte in odpadejo »zvenele smokve« s smokvinega drevesa. Postale bodo le še zgodovina. (Primerjaj Razodetje 6:12–14.)

Dan povračila

9. a) Od kod izvira Edom in v kakšnih odnosih sta bila kasneje Izrael in Edom? b) Kaj Jehova odredi glede Edoma?

9 Prerokba v nadaljevanju posebej opozori na narod, ki obstaja v Izaijevih dneh, na Edom. Edomci so potomci Ezava (Edoma), ki je za kruh in lečno jed prodal svoje prvorojenstvo bratu dvojčku, Jakobu. (1. Mojzesova 25:24–34) Ker je zdaj pravico prvorojenstva namesto Ezava dobil Jakob, ga je Ezav zelo zasovražil. Pozneje sta tudi naroda Edom in Izrael postala sovražnika, čeprav sta izhajala iz bratov, dvojčkov. Ker je bil Edom tako sovražno razpoložen do Božjega ljudstva, se je Jehova takole razjezil nanj: »Upijanil se je moj meč v nebesih; glej, nad Edomce pride doli v sodbo in nad ljudstvo, ki sem ga odmenil v prokletje. Meč GOSPODOV je poln krvi, masten od tolšče, od krvi jagnjet in kozlov, od tolšče ovnovih ledij: kajti žrtvovanje je GOSPODU v Bozri in veliko klanje v deželi Edomcev.« (Izaija 34:5, 6)

10. a) Koga Jehova poniža, ko zavihti svoj meč »v nebesih«? b) Kakšno stališče pokaže Edom, ko Babilon napade Juda?

10 Edom poseljuje visoko, gorato področje. (Jeremija 49:16; Obadija 8, 9, 19, 21) Vendar ko bo Jehova vihtel svoj sodni meč »v nebesih« in bo edomske voditelje vrgel z njihovega visokega položaja, Edomu tudi ta naravna zaščita ne bo nič pomagala. Edom je do zob oborožen in njegova vojska koraka po visokem gorovju sem ter tja, da bi obvarovala deželo. Toda ta močni Edom nič ne pomaga Judu, ko ga napade babilonska vojska. Kje pa, Edom se še nadvse veseli padca Judovega kraljestva in osvajalce spodbuja, naj nadaljujejo. (Psalm 137:7) Edomci celo zasledujejo bežeče Jude in jih izročajo Babiloncem. (Obadija 11–14) Nameravajo posesti zapuščeno izraelsko deželo in se širokoustijo zoper Jehova. (Ezekiel 35:10–15)

11. Kako bo Jehova povrnil Edomcem za njihovo izdajstvo?

11 Ali Jehova spregleda to nebratsko ravnanje Edomcev? Nikakor. Za Edom napove naslednje: »Padejo tudi divji bivoli ž njimi in junci s krepkimi biki, tako da se zemlja upijani njih krvi in prah bo napojen ž njih mastjo.« (Izaija 34:7) O velikih in malih izmed naroda Jehova govori kot o simboličnih divjih bivolih in mladih juncih, kot o jagnjetih in kozlih. Dežela tega naroda, ki je prelil toliko krvi, mora biti prepojena z njihovo lastno krvjo, in to od uničevalnega Jehovovega ‚meča‘.

12. a) Po kom Jehova kaznuje Edom? b) Kaj zoper Edom napove prerok Obadija?

12 Bog se je namenil Edom kaznovati za to, kar je v svoji zlobi storil Njegovi zemeljski organizaciji, imenovani Sion. Prerokba se glasi: »Kajti dan GOSPODOVEGA maščevanja je, leto povračila, da se reši pravda Sionova.« (Izaija 34:8) Nedolgo po uničenju Jeruzalema leta 607 pr. n. š. začne Jehova svoje pravično maščevanje nad Edomci po babilonskem kralju, Nebukadnezarju. (Jeremija 25:15–17, 21) Ko se babilonska vojska približuje Edomu, Edomcev nobena stvar več ne more rešiti! Nastopilo je »leto povračila« nad to gorato deželo. Jehova po preroku Obadiju napove: »Zavoljo silovitosti, storjene bratu tvojemu Jakobu, te pokrije sramota in iztrebljen boš na vekomaj. [. . .] Kakor si storil ti, se bo storilo tebi; dejanje tvoje se ti povrne na glavo.« (Obadija 10, 15; Ezekiel 25:12–14)

Mračna prihodnost tako imenovanega krščanstva

13. Kdo je danes podoben Edomu in zakaj?

13 Danes obstaja organizacija, ki ima podoben sloves, kakor ga je imel Edom. Katera organizacija? Kdo pa je v novodobnem času prvi v zasramovanju in preganjanju Jehovovih služabnikov? Mar ni to tako imenovano krščanstvo po svojem duhovniškem razredu? Seveda! To krščanstvo se je v zadevah tega sveta povišalo do gorskih višin. Lasti si visok položaj v človeški stvarnosti in njene religije sestavljajo vodilni del Babilona Velikega. Toda Jehova je določil »leto povračila« temu novodobnemu Edomu za nezaslišano ravnanje z Njegovim ljudstvom, Njegovimi Pričami.

14., 15. a) Kaj se bo zgodilo z edomsko deželo in s tako imenovanim krščanstvom? b) Kaj pomenita goreča smola in večno trajajoč dim in česa ne pomenita?

14 Ko bomo torej sedaj pregledali še ostali del te Izaijeve prerokbe, imejmo poleg staroveškega Edoma v mislih tudi tako imenovano krščanstvo: »Potoki Edomovi se premene v smolo in prah njegov v žveplo, in zemlja njegova bo kakor goreča smola. Po dnevi in po noči ne ugasne, vekomaj bo vzhajal dim njen.« (Izaija 34:9, 10a) Edomska dežela se bo tako izsušila, da bo prah podoben žveplu, struge pa, kakor da bi bile namesto z vodo napolnjene s smolo. Nazadnje pa se te zelo vnetljive snovi vžgejo! (Primerjaj Razodetje 17:16.)

15 Nekateri v tu omenjenem ognju, smoli in žveplu vidijo dokaz za obstoj gorečega pekla. Toda Edom ni vržen v nekakšen mitološki peklenski ogenj, kjer bi večno gorel, temveč je uničen. S svetovnega prizorišča izgine, kakor bi ga povsem pogoltnila ogenj in žveplo. Iz nadaljevanja prerokbe je razvidno, da končna posledica ni večno mučenje, temveč ‚pustota, praznota, nič‘. (Izaija 34:11, 12) To dobro ponazarja dim, ki bo ‚vekomaj vzhajal‘. Ko pogori hiša, se še nekaj časa potem, ko plameni že zdavnaj ugasnejo, dviga iz pepela dim, ki ljudem govori, da je bil na tem mestu požar. Glede na to, da je danes kristjanom uničenje Edoma še vedno v pouk, se z edomskega pogorišča tako rekoč še vedno dviga dim.

16., 17. Kaj bo Edom postal in kako dolgo bo v takem stanju?

16 Izaijeva prerokba se nadaljuje z napovedjo, da bodo ljudi, živeče v Edomu, nadomestile divje živali, kar kaže na prihajajoče uničenje: »Od roda do roda ostane pusta, vekomaj nihče ne pojde skozi njo. Ali podedovala jo bosta pelikan in jež ter sova in vran bosta prebivala v njej. In potegne čez njo mersko vrvico pustote in svinčnico praznote. Plemenitnikov njenih ne bode nobenega, da bi oklical kraljestvo, in vsi knezi njeni bodo v nič. In v gradovih njenih požene trnje, kopriva in osat po trdnjavah njenih, in bode v brlog šakalom, za pašo mladim nojem. In stekale se bodo zveri puščave z divjimi psi in kosmatin bo klical druga svojega; ponočni škrat bo bival ondi in našel si pokoja mesto. Tam si napravi kača gnezdo in bo legla jajca.« (Izaija 34:10b–15) *

17 Da, edomska dežela bo postala prazna. Postala bo pusta, v njej bodo domovale le zveri, ptice in kače. Dežela bo v takšnem izsušenem stanju dlje časa, »vekomaj«, kot pravi 10. vrstica. Nikoli ne bo obnovljena. (Obadija 18)

Gotova izpolnitev Jehovove besede

18., 19. Kaj je ‚Jehovova knjiga‘ in kaj je v tej ‚knjigi‘ namenjeno tako imenovanemu krščanstvu?

18 Kako brezupno prihodnost vse to predpodablja za novodobni ustreznik Edoma, za tako imenovano krščanstvo! Slednje se je izkazalo za hudega sovražnika Boga Jehova, čigar Priče tako zlobno preganja. Prav nobenega dvoma ni, da bo Jehova izpolnil svojo besedo. Kadar koli bo kdo primerjal prerokbo z njeno izpolnitvijo, se bosta ujemali, tako gotovo, kakor imajo stvarjenja, ki domujejo v zapuščenem Edomu, vsako ‚svojo tovarišico‘. Izaija se zdaj obrača na tiste, ki bodo v prihodnosti preučevali biblijsko prerokovanje, z naslednjimi besedami: »Preiskujte knjigo GOSPODOVO [Jehovovo, NW] in čitajte! Enega od teh ne bo manjkalo, eden ne bo pogrešal drugega [nobena ne pogreša svoje tovarišice, SSP], kajti usta Njegova so zapovedala in duh Njegov jih je zbral vkup; in On je vrgel kocko zanje in jim je z roko svojo razdelil to zemljo po merski vrvi: v lasti jo bodo imeli vekomaj, od roda do roda bodo prebivali v njej.« (Izaija 34:16, 17)

19 Neogibno uničenje tako imenovanega krščanstva je bilo napovedano v ‚Jehovovi knjigi‘. V tej ‚Jehovovi knjigi‘ so zbrane podrobnosti o tem, kako bo Jehova obračunal s tistimi, ki so njegovi nespravljivi sovražniki in neskesani zatiralci njegovega ljudstva. Vse, kar je bilo o starem Edomu napisano, se je uresničilo, zato smo lahko še toliko bolj prepričani, da se bo tudi prerokovanje glede tako imenovanega krščanstva, sodobne vzporednice Edoma, podobno uresničilo. ‚Merska vrv‘, Jehovovo vodilo pri ukrepanju, zagotavlja, da bo ta duhovno umirajoča organizacija res postala pusta dežela.

20. Kaj podobnega kot staroveški Edom bo doživelo tako imenovano krščanstvo?

20 Tako imenovano krščanstvo si na vse kriplje prizadeva pomiriti svoje politične prijatelje, toda zaman! Po besedah iz 17. in 18. poglavja knjige Razodetje jim bo Vsemogočni Bog, Jehova, v srce položil, naj ukrepajo proti celotnemu Babilonu Velikemu, tudi tako imenovanemu krščanstvu. Tako bo lažno krščanstvo zbrisano z vse zemlje. Tako imenovano krščanstvo bo v podobnem, žalostnem položaju, kakršen je opisan v 34. poglavju Izaija. Izginilo bo že pred odločilno »vojsko [vojno, NW] tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega«! (Razodetje 16:14) Kakor nekdaj Edom bo tudi tako imenovano krščanstvo popolnoma zbrisano z zemeljskega površja, in to za »vekomaj«.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 16 Do Malahijevih dni se je ta prerokba že izpolnila. (Malahija 1:3) Malahija piše, da so Edomci upali, da bodo svojo zapuščeno deželo znova naselili. (Malahija 1:4) Toda to ni bila Jehovova volja in kasneje je nekdaj edomsko deželo posedlo drugo ljudstvo, Nabatejci.

[Vprašanja]

[Okvir na strani 363]

Jezen Bog?

Odlomki, kakršne najdemo tudi v Izaiju 34:2–7, so že mnoge navedli na mišljenje, da je Jehova glede na opis v Hebrejskih spisih krut, jezen Bog. Pa je to res?

Nikakor ne. Resda se Bog včasih razjezi, vendar je taka jeza vedno upravičena. Vedno temelji na načelu in ne na nenadzorovanih čustvih. Poleg tega jo vedno narekujeta Stvarnikova pravica do izključne vdanosti in neomajnost v zagovarjanju resnice. Božjo jezo usmerja Božja ljubezen do pravičnosti in do tistih, ki ravnajo pravično. Jehova vidi vsa vprašanja, ki se skrivajo v določeni zadevi, popolnoma pozna razmere, do najmanjših podrobnosti. (Hebrejcem 4:13) Zna tudi brati srce. Ve, koliko gre pri stvari za nevednost, nemarnost ali pa premišljen greh. Ukrepa nepristransko. (5. Mojzesova 10:17, 18; 1. Samuelova 16:7; Dejanja 10:34, 35)

Vendar pa je Bog Jehova »počasen za jezo in obilen v milosti«. (2. Mojzesova 34:6) Vsemogočni je do teh, ki se ga bojijo in se trudijo ravnati pravično, usmiljen, to pa zato, ker upošteva človekovo podedovano nepopolnost. Danes Bog tako ravna na temelju Jezusove žrtve. (Psalm 103:13, 14) Jehova ob pravem času umakne svojo jezo od tistih, ki priznajo svoj greh, se pokesajo in mu resnično služijo. (Izaija 12:1) V samem bistvu Jehova ni jezen Bog, temveč srečen Bog, ni nedostopen, temveč je dostopen, miroljuben in blag do vseh, ki se mu pravilno bližajo. (1. Timoteju 1:11NW) V tem se močno razlikuje od krivih poganskih bogov, ki so znani po svojih neusmiljenih in krutih lastnostih, dobro upodobljenih tudi na njihovih podobah.

[Zemljevid na strani 362]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Veliko morje

Damask

Sidon

Tir

IZRAEL

Dan

Galilejsko jezero

Jordan

Megido

Ramot-gilead

Samarija

FILISTEJA

JUDA

Jeruzalem

Libna

Lahis

Berseba

Kades-barnea

Slano morje

AMON

Raba

MOAB

Kir-hareset

EDOM

Bozra

Teman

[Slike na strani 359]

Tako imenovano krščanstvo je zemljo prepojilo s krvjo

[Slika na strani 360]

»Nebo se zvije kakor knjižni zvitek.«