Devetnajsto poglavje

Jehova poniža prevzetni Tir

Izaija 23:1–18

1., 2. a) Kakšno mesto je bil staroveški Tir? b) Kaj je Izaija prerokoval za Tir?

BIL je »popoln v lepoti« in se je bohotil v »vsakovrstnem bogastvu«. (Ezekiel 27:4, 12, An American Translation) Njegovo številno ladjevje je plulo v oddaljene kraje. Postal je »silno slaven v srcu morja« in s svojim ‚bogastvom‘ je »obogatil kralje zemlje«. (Ezekiel 27:25, 33) Takšna je bila v sedmem stoletju pr. n. š. podoba Tira, feničanskega mesta na vzhodni obali Sredozemskega morja.

² Pa vendar je Tir v bližnji prihodnosti čakalo uničenje. Že kakih 100 let pred tem Ezekielovim opisom je namreč prerok Izaija napovedal padec te feničanske trdnjave in žalost, ki bo prevevala vse, ki bodo od nje odvisni. Izaija je prav tako napovedal, da se bo Bog čez nekaj časa spet ozrl na mesto in mu naklonil blaginjo. Kako pa so se prerokove besede izpolnile? In kaj se lahko iz tega, kar se je zgodilo Tiru, naučimo mi? Če bomo dobro razumeli, kaj ga je zadelo in zakaj se je vse to zgodilo, bo naša vera v Jehova in njegove obljube še močnejša.

»Tulite, ladje tarsiške!«

3., 4. a) Kje je ležal Tarsis in kako sta bila Tir in Tarsis povezana? b) Zakaj bodo mornarji, ki trgujejo s Tarsisom, upravičeno ‚tulili‘?

³ Izaija pod naslovom »Izrek o Tiru« (SSP) objavlja: »Tulite, ladje tarsiške! kajti opustošen je Tir, da ni hiše nobene, nobenega vhoda več.« (Izaija 23:1a) Tarsis naj bi stal  nekje v Španiji, daleč stran od Tira, ki leži v vzhodnem delu Sredozemskega morja. * Vendar pa so bili Feničani izurjeni pomorščaki in so imeli velike ladje, ki so bile dobro opremljene za plovbo. Nekateri zgodovinarji menijo, da so Feničani prvi opazili povezanost med luno in plimovanjem ter si v navigaciji pomagali z astronomijo. Torej jim velika razdalja med Tirom in Tarsisom ni predstavljala nobene ovire.

⁴ Ta oddaljeni Tarsis je v Izaijevih dneh tirsko tržišče, morda celo glavni vir Tirovega bogastva v nekem obdobju njegove zgodovine. Španija ima bogate rudnike srebra, železa, kositra in drugih kovin. (Primerjaj Jeremija 10:9; Ezekiel 27:12.) »Ladje tarsiške« (najverjetneje tirske ladje, ki trgujejo s Tarsisom) bodo upravičeno ‚tulile‘, žalovale nad uničenjem njihovega domačega pristanišča.

5. Kje bodo mornarji, ki prihajajo iz Tarsisa, zvedeli za uničenje Tira?

⁵ Kako pa bodo mornarji na morju zvedeli za uničenje Tira? Izaija odgovarja: »Iz dežele Kitimske jim je prišlo naznanilo.« (Izaija 23:1b) Z ‚deželo Kitimsko‘ je verjetno mišljen otok Ciper, ki leži kakih 100 kilometrov zahodno od feničanske obale. Za ladje, ki iz Tarsisa plujejo proti vzhodu, je to zadnja postaja pred Tirom. Torej bodo mornarji novico o uničenju njihovega ljubljenega domačega pristanišča zvedeli, ko se bodo ustavili na Cipru. To bo zanje gotovo strašen udarec! Odeti v žalost bodo ‚tulili‘ od groze.

6. Opišite povezanost med Tirom in Sidonom.

⁶ Groza pa bo prežemala tudi prebivalce feničanskega primorja. Prerok pravi: »Umolknite, prebivalci primorja!  Sidonski trgovci, pomorščaki so te doslej napolnjevali. Po velikih vodah mu je prihajala Sihorjeva setev, Nilova žetev, njegov pridelek. Tako je postal trg narodom.« (Izaija 23:2, 3, EI) »Prebivalci primorja«, Tirovi sosedje, bodo obmolknili od osuplosti nad Tirovim nesrečnim padcem. Kdo pa so »sidonski trgovci«, ki so »napolnjevali« te prebivalce, da so obogateli? Tir je bil sprva kolonija pristaniškega mesta Sidon, ki je ležal kakih 35 kilometrov severneje. Sidon na svojih kovancih sebe opisuje s Tirova mati. Tir je sicer v bogastvu prekosil Sidon, toda še vedno je »hči sidonska« in njegovi prebivalci se imajo še vedno za Sidonce. (Izaija 23:12) Potemtakem se besedna zveza »sidonski trgovci« verjetno nanaša na tirske trgovce.

7. Kako so sidonski trgovci širili bogastvo?

⁷ Bogati sidonski trgovci zaradi trgovanja preplujejo Sredozemsko morje podolgem in počez. V mnoge kraje vozijo seme ali žito iz Sihorja, področja v najvzhodnejšem rokavu Nilove delte v Egiptu. (Primerjaj Jeremija 2:18.) K ‚Nilovi žetvi‘ spadajo tudi drugi egiptovski pridelki. Takšna trgovanje in menjava sta za te pomorske trgovce pa tudi narode, s katerimi poslujejo, zelo donosna. Sidonski trgovci so Tiru napolnili mestno blagajno. Kako bodo žalovali nad njegovim uničenjem!

8. Kako bo uničenje Tira vplivalo na Sidon?

⁸ Izaija zatem ogovori Sidon z besedami: »Sram te bodi, Sidon, ker morje govori, trdnjava morska pravi: Nisem imela porodnih bolečin, nisem porodila, ne vzredila mladeničev, ne odgojila devic.« (Izaija 23:4) Obala, kjer je nekdaj stal Tir, bo po uničenju tega mesta videti pusta in izropana. Morje bo videti, kakor da kriči od muke, kakor mati, ki je izgubila svoje otroke in je zdaj  tako zbegana, da celo zanika, da jih je sploh kdaj imela. Sidon bo sram zaradi tega, kar se je zgodilo njegovi hčeri.

9. Zaprepadenosti ob katerih dogodkih bo podobno žalovanje ljudstva nad padcem Tira?

⁹ Novica o uničenju Tira bo zares povzročila vsesplošno žalovanje. Izaija pravi: »Prav kakor ob poročilu, ki je veljalo za Egipt, bo ljudstvo tudi ob poročilu o Tiru trpelo hude bolečine.« (Izaija 23:5, NW) Žalujoči bodo prenašali podobne bolečine, kakršne so ljudje ob poročilu o Egiptu. Na katero poročilo pa tu meri prerok? Morda na izpolnitev njegovega že prej omenjenega ‚izreka o Egiptu‘ (SSP). * (Izaija 19:1–25) Lahko pa je prerok imel v mislih tudi poročilo o uničenju faraonove vojske v Mojzesovem času, ki je povzročilo vsesplošno zaprepadenost. (2. Mojzesova 15:4, 5, 14–16; Jozue 2:9–11) Kakor koli že, kateri bodo slišali poročilo o uničenju Tira, bodo v hudih bolečinah. Povabljeni so, da si poiščejo zavetje v oddaljenem Tarsisu, obenem pa jim je zapovedano, naj glasno izrazijo svojo žalost: »Pojdite na drugo stran v Tarsis; tulite, prebivalci na otoku [prebivalci obrežja, EI]!« (Izaija 23:6)

Veselo »od starodavnih dni«

10.–12. Opišite bogastvo, preteklost in vpliv Tira.

¹⁰ Tir je staroveško mesto, na kar nas spomni Izaija, ko vpraša: »Je li to vaše veselo mesto, ki mu je postanek od starodavnih dni?« (Izaija 23:7a) Tirova zgodovina blagostanja sega nazaj vsaj tja do Jozuetovih dni. (Jozue 19:29) Tir si z leti pridobi ime z izdelovanjem kovinskih in steklenih predmetov ter škrlatne barve. Najdražja so  oblačila iz tirskega škrlata in plemstvo povprašuje po dragih tirskih izdelkih. (Primerjaj Ezekiel 27:7, 24.) Tir je prav tako trgovsko središče za karavane, ki potujejo po deželi, pa tudi veliko uvozno-izvozno skladišče.

¹¹ Mesto pa ima tudi vojaško moč. L. Sprague de Camp piše: »Feničani sicer niso bili ravno posebej militaristični – bili so poslovneži in ne vojaki – toda svoja mesta so branili s fanatičnim pogumom in trmo. Zaradi teh lastnosti, pa tudi močne mornarice, so se Tirci uspeli obraniti pred asirsko vojsko, najmočnejšo vojsko tistega časa.«

¹² Tir je vsekakor pustil svoj pečat na Sredozemlju. »Noge [ga] vodijo, da se [kot tujec, NW] naseli v daljavi.« (Izaija 23:7b) Feničani potujejo v oddaljene kraje, ustanavljajo trgovske postaje ter pristanišča, ki tu in tam prerastejo v kolonije. Tako je Tirova kolonija denimo Kartagina, ki leži na severni obali Afrike. Čez čas se ta povzpne nad Tir in se z Rimom bojuje za vpliv v Sredozemlju.

Njegova prevzetnost bo ponižana

13. Zakaj se je pojavilo vprašanje, kdo si drzne izreči sodbo zoper Tir?

¹³ Glede na Tirovo preteklost in bogastvo je povsem primerno naslednje vprašanje: »Kdo je sklenil to zoper Tir, ki je dajal krone drugim, katerega kupci [prodajalci, NW] so bili knezi, katerega trgovci najbolj češčeni na zemlji?« (Izaija 23:8) Kdo si drzne govoriti zoper to mesto, ki po svojih kolonijah in drugod postavlja vplivne ljudi na zelo odgovorne položaje, ki ‚daje drugim krone‘? Kdo si drzne govoriti zoper metropolo, katere prodajalci so knezi in katere trgovci so med najbolj čaščenimi? Maurice Chehab, nekdanji direktor antičnih umetnin pri bejrutskem Narodnem muzeju v Libanonu, je rekel: »Vse od  devetega do šestega stoletja pr. n. š. je Tir obdržal pomemben položaj, kakršnega je na začetku dvajsetega stoletja poznal London.« Kdo si torej drzne govoriti zoper to mesto?

14. Kdo obsodi Tir in zakaj?

¹⁴ Zaradi navdihnjenega odgovora bodo v Tiru vsi zaprepadeni. Izaija pravi: »GOSPOD nad vojskami je sklenil to, da oskruni vse slave napuh [da poniža vsako prevzetno slavo, SSP], da spravi v zaničevanje vse najbolj češčene na zemlji.« (Izaija 23:9) Zakaj pa Jehova obsodi to bogato staroveško mesto? Mar zato, ker njegovi prebivalci častijo krivega boga Baala? Ali pa morda zaradi Tirove povezanosti z Jezabelo – hčerjo Etbaala, sidonskega in tudi tirskega kralja – ki se je poročila z izraelskim kraljem Ahabom in pomorila Jehovove preroke? (1. kraljev 16:29, 31; 18:4, 13, 19) Res ni ne eno ne drugo. Tir je obsodil zaradi njegove ošabne prevzetnosti, ker je obogatel na račun drugih ljudstev, tudi Izraelcev. V devetem stoletju pr. n. š. je Jehova po preroku Joelu Tiru in drugim mestom dejal: »Otroke Judove in otroke jeruzalemske [ste] prodajali sinovom Grčije, da jih spravite daleč od njih pokrajine.« (Joel 3:6) Kako bi lahko Bog Tiru spregledal to, da z njegovim zaveznim ljudstvom ravna kakor s trgovskim blagom?

15. Kako se bo odzval Tir, ko bo Nebukadnezar uničil Jeruzalem?

¹⁵ Čez sto let bo Tir še vedno isti. Ko bo vojska babilonskega kralja Nebukadnezarja leta 607 pr. n. š. uničila Jeruzalem, se bo Tir veselil: »Juhej, [Jeruzalem] vrata ljudstev so se razbila: spet se vračajo k meni! Jaz se bom napolnil, ker je on opustošen.« (Ezekiel 26:2, SSP) Tir se bo veselil in pričakoval, da mu bo uničenje Jeruzalema navrglo še kakšne koristi. Ker njegovega tekmeca,  judovske prestolnice, ne bo več, bo pričakoval, da bo zdaj več kupčij ostalo njemu. Jehova bo s prezirom gledal na vse samozvane »češčene«, ki se bodo ponosno pridružili sovražnikom njegovega ljudstva.

16., 17. Kaj se bo ob uničenju Tira zgodilo z njegovimi prebivalci? (Glej podčrtno opombo.)

¹⁶ Izaija nadaljuje Jehovovo obsodbo nad Tirom: »Razlij se po deželi svoji kakor Nil, o hči tarsiška; ni več brzde zate [tu ni več pristanišča, SSP]. Roko svojo je iztegnil Bog čez morje, potresel je kraljestva; GOSPOD je ukazal zoper Kanaana [Fenicijo, NW] pogubiti trdnjave njegove in je velel: Nič več se ne raduj, o devica oskrunjena, hči sidonska! Vstani, pojdi na ono stran v Kitim; tudi tam ti ne bode pokoja.« (Izaija 23:10–12)

¹⁷ Zakaj se Tir imenuje »hči tarsiška«? Morda zato, ker bo po Tirovem porazu Tarsis vplivnejše mesto od Tira. * Prebivalci razrušenega Tira bodo razkropljeni kakor reka, kadar poplavlja, ko podre bregove in se njene vode razlijejo naokoli po vsej ravnini. Izaijevo sporočilo ‚hčeri tarsiški‘ poudarja, kako hudo bo to, kar se bo zgodilo Tiru. Jehova sam iztegne roko in ukaže. Tega, kar se bo zgodilo, ne bo mogel spremeniti nihče.

18. Zakaj se Tir imenuje ‚devica, hči sidonska,‘ in kako se bo ta njegov položaj spremenil?

¹⁸ Izaija govori o Tiru tudi kot o ‚devici, hčeri sidonski,‘ in s tem nakazuje na to, da mesta pred tem še ni zavzel  in oplenil noben tuj osvajalec ter da je še vedno nepodjarmljeno. (Primerjaj 2. kraljev 19:21; Izaija 47:1; Jeremija 46:11.) Zdaj pa naj bi bil Tir uničen in nekateri njegovi prebivalci bodo kot begunci odpotovali v feničansko kolonijo Kitim. Vendar ker so izgubili svojo ekonomsko moč, tam ne bodo našli miru.

Kaldejci ga bodo opustošili

19., 20. Kdo naj bi po prerokbi osvojil Tir in kako se prerokba izpolni?

¹⁹ Katera politična sila bo izvršila Jehovovo obsodbo nad Tirom? Izaija oznanja: »Glej, dežela Kaldejcev! To ljudstvo ni bil Asirec. Pripravite ga za pustinjske živali. Postavili so svoje opazovalne stolpe, razdejali njegove palače, ga zrušili v razvaline. Tulite, tarsiške ladje! Kajti porušena je vaša trdnjava.« (Izaija 23:13, 14, EI) Tira ne bodo zavzeli Asirci, temveč Kaldejci. Postavili bodo svoje opazovalne stolpe, zravnali tirske hiše ter trdnjavo tarsiških ladij spremenili v kup ruševin.

²⁰ Nedolgo po padcu Jeruzalema se Tir upre Babilonu in Nebukadnezar oblega mesto, tako kakor je to napovedovala prerokba. Tir se, misleč, da je nepremagljiv, upre. Babilonskim vojakom med obleganjem od nošenja čelad ‚oplešivijo‘ glave, od prenašanja materiala za gradnjo oblegovalnih priprav pa se jim ‚ogulijo‘ ramena. (Ezekiel 29:18) Obleganje Nebukadnezarja drago stane. Kopenski del Tira je uničen, toda plen se mu izmuzne iz rok. Zaklade Tira so bili namreč večidel prenesli na otoček, slab kilometer od obale. Vendar ker kaldejski kralj nima ladij, otoka ne more zavzeti. Tir po 13 letih sicer kapitulira, vendar bo obstal in videl izpolnitev nadaljnjih prerokb.

 ‚Povrne se k svojemu zaslužku‘

21. Kako je Tir »pozabljen« in za kako dolgo?

²¹ Izaija prerokuje naprej: »Zgodi se v tistem času, da bo Tir pozabljen sedemdeset let, kolikor je življenja enega kralja.« (Izaija 23:15a) Ko bodo Babilonci uničili kopenski del Tira, bo otoški del mesta »pozabljen«. Skladno s prerokbo otoški del mesta za časa vladanja »enega kralja«, babilonskega imperija, ne bo več pomembna finančna sila. Jehova je po Jeremiju povedal, da bo tudi Tir skupaj z drugimi narodi moral piti vino njegove jeze. Pravi namreč: »Ti narodi bodo služili kralju babilonskemu sedemdeset let.« (Jeremija 25:8–17, 22, 27) Otoški del Tira sicer ni pod babilonsko oblastjo polnih 70 let, saj babilonski imperij leta 539 pr. n. š. že pade. Teh 70 let očitno predstavlja obdobje babilonskega največjega gospostva – obdobje, v katerem se babilonska kraljevska dinastija hvali, da je povišala svoj prestol celo nad »zvezde Boga«. (Izaija 14:13) V različnih obdobjih so bili pod tem gospostvom različni narodi. Toda ob koncu 70 let se bo to gospostvo zrušilo. Kaj se bo takrat zgodilo s Tirom?

22., 23. Kaj se bo zgodilo s Tirom, ko se bo rešil babilonskega gospostva?

²² Izaija nadaljuje: »Ko preteče sedemdeset let, se bo godilo Tiru, kakor se poje v pesmi o vlačugi: ‚Vzemi strune, hodi po mestu, o vlačuga pozabljena! vrlo bij na strune, pevaj pridno, da se ponovi spomin tvoj.‘ Zgodi se namreč, ko preteče sedemdeset let, da obišče GOSPOD Tir, ki se povrne k svojemu zaslužku in bode ljubovnica vsem kraljestvom zemlje, po vsem svetu.« (Izaija 23:15b–17)

²³ Fenicija po padcu Babilona leta 539 pr. n. š. postane satrapija medo-perzijskega imperija. Perzijski monarh Cir  Veliki je strpen vladar. Pod to novo oblastjo bo Tir obnovil svojo nekdanjo dejavnost in si bo zelo prizadeval znova pridobiti priznanje kot svetovno trgovsko središče, prav kakor pozabljena prostitutka, ki zgubi svoje stranke, gleda, kako bi pritegnila nove stranke, tako da hodi po mestu, igra na harfo in poje. Pa bo Tiru uspelo? Bo. Jehova mu bo naklonil uspeh. Otoški del mesta se bo sčasoma tako razcvetel, da bo ob koncu šestega stoletja pr. n. š. prerok Zaharija zanj rekel: »Tir si je zgradil trdnjavo in nakopičil srebra kakor prahu in čistega zlata kakor blata po ulicah.« (Zaharija 9:3)

‚Njegov dobiček bo svet‘

24., 25. a) Kako Tirov dobiček postane nekaj svetega Jehovu? b) Katero prerokbo Jehova navdihne zoper Tir, čeprav je ta pomagal Božjemu ljudstvu?

²⁴ Kako presenetljive so naslednje preroške besede! »Njegov dobiček in njegov zaslužek bosta posvečena Gospodu [sveta Jehovu, NW]. Ne bo se zbiral, ne shranjeval, ampak njegov dobiček bo pripadal tistim, ki prebivajo pred Gospodovim obličjem, za hrano do sitosti in za odlično obleko.« (Izaija 23:18, EI) Kako je Tirov gmotni dobiček postal nekaj svetega? Jehova vse vodi tako, da se ta porablja v skladu z njegovo voljo – za to, da se njegovo ljudstvo do sitega naje in da se obleče. To se uresniči po vrnitvi Izraelcev iz babilonskega pregnanstva. Tirci so jim namreč pomagali z dobavo cedrovine pri obnovi templja. Prav tako so spet začeli trgovati z Jeruzalemom. (Ezra 3:7; Nehemija 13:16)

²⁵ Kljub temu pa Jehova navdihne nadaljnji izrek zoper Tir. Zaharija o zdaj še bogatem otoškem delu mesta prerokuje: »Glej, Gospod se ga bo polastil, v morje bo zagnal njegovo moč in požrl ga bo ogenj.« (Zaharija 9:4, SSP)  To se izpolni julija 332 pr. n. š., ko tega ponosnega gospodarja morja poruši Aleksander Veliki.

Pazite se pridobitništva in prevzetnosti

26. Zakaj je Bog Tir obsodil?

²⁶ Jehova je Tir obsodil zaradi njegove prevzetnosti, lastnosti, ki jo prezira. Med sedmerimi rečmi, ki jih Jehova sovraži, so »oči visoke« na prvem mestu. (Pregovori 6:16–19) Pavel je prevzetnost povezal s Satanom Hudičem in v Ezekielovem opisu prevzetnega Tira so posameznosti, ki opisujejo samega Satana. (Ezekiel 28:13–15; 1. Timoteju 3:6, SSP) Zakaj pa se je Tir prevzel? Ezekiel nagovori Tir takole: »Srce se ti je prevzelo zaradi bogastva tvojega.« (Ezekiel 28:5) Mesto je bilo vso posvečeno trgovini in kopičenju denarja. Ker je Tiru pri tem uspevalo, se je tako prevzel, da tega ni bilo več mogoče prenašati. »Knezu v Tiru« je Jehova po Ezekielu rekel: »Prevzelo [se je] srce tvoje in govoriš: ‚Jaz sem bog, na božjem sedežu sedim.‘ « (Ezekiel 28:2)

27., 28. V katero zanko se lahko ujamejo ljudje in kako je Jezus to ponazoril?

²⁷ Kakor lahko narodi postanejo prevzetni in prično razvijati napačen odnos do bogastva, tako lahko tudi posamezniki. Jezus je povedal priliko, ki odkriva, kako zahrbtna je lahko ta zanka. Govoril je o bogatem možu, kateremu so polja dobro obrodila. Mož se je od zadovoljstva namenil zgraditi večja skladišča za pridelek in se že veselil dolgega udobnega življenja. Toda to se ni zgodilo. Bog mu je rekel: »Neumnež, to noč bodo zahtevali dušo tvojo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« In res, moški je umrl in od bogastva ni imel ničesar. (Lukež 12:16–20)

 ²⁸ Jezus je priliko sklenil z besedami: »Tako je s tem, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.« (Lukež 12:21) To, da je bil človek bogat, samo po sebi ni bilo nič narobe in tudi to, da je imel obilno žetev, ni bil greh. Narobe je bilo to, da so mu vse te reči postale najpomembnejše v življenju. Vse njegovo zaupanje je bilo v bogastvu. Ko je gledal v prihodnost, ni upošteval Boga Jehova.

29., 30. Kako je Jakob svaril pred zanašanjem nase?

²⁹ Isto misel je z zelo krepkimi besedami izrazil tudi Jakob. Rekel je: »Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to mesto in ostanemo ondi eno leto  ter bomo tržili in pridobivali, pa ne veste, kaj bode jutri. Kakšno je življenje vaše? Hlap namreč ste, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine. Morali bi govoriti: Ako Gospod hoče, bomo živeli in to ali ono storili.« (Jakob 4:13–15) Jakob je nato pokazal, kakšna je zveza med bogastvom in prevzetnostjo, ko je nadaljeval z naslednjimi besedami: »Sedaj pa se ponašate v širokoustju svojem; vsako tako ponašanje je hudobno.« (Jakob 4:16)

³⁰ Tudi sklepati posle ni greh. Greh so prevzetnost, domišljavost in zanašanje nase, ki pa so lahko posledica nabiranja bogastva. Staroveški pregovor modro pravi: »Ne uboštva, ne bogastva mi ne dajaj.« Uboštvo ali revščina lahko življenje zelo zagreni. Toda bogastvo lahko pripelje človeka tako daleč, da ‚zataji [Boga] in reče: Kdo je GOSPOD [Jehova, NW]?‘ (Pregovori 30:8, 9)

31. Kaj je dobro, da se kristjan vpraša?

³¹ Živimo v svetu, v katerem so že mnogi postali žrtve pohlepa in sebičnosti. Zaradi prevladujočega komercialističnega ozračja ljudje zelo poudarjajo bogastvo. Zato kristjan stori prav, če se preišče, ali se ni morda ujel v isto zanko, v kakršno se je skomercializirani Tir. Ali porablja toliko časa in energije za pridobivanje gmotnih dobrin, da je pravzaprav že suženj bogastva? (Matevž 6:24) Ali zavida tistim, ki imajo morda obilnejše ali boljše imetje od njega? (Galatom 5:26) Če so okoliščine nanesle, da je bogat, ali ponosno meni, da si zasluži več pozornosti ali prednosti od drugih? (Primerjaj Jakob 2:1–9.) Ali morda ‚hoče biti bogat‘, če to še ni, neglede na to, koliko bi ga to stalo? (1. Timoteju 6:9, poudarili mi.) Ali je tako zaposlen s poslovnimi zadevami, da službi Bogu namenja le skromen delček  svojega življenja? (2. Timoteju 2:4, NW) Ali pa je tako prežet s težnjo po bogastvu, da v svoji poslovni praksi prezira krščanska načela? (1. Timoteju 6:10, EI)

32. Pred čim je posvaril Janez in kako lahko to upoštevamo?

³² Neglede na naš finančni položaj bi moralo biti Kraljestvo vedno na prvem mestu v našem življenju. Pomembno je, da nikoli ne zgubimo izpred oči besed apostola Janeza: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem.« (1. Janezov 2:15) Seveda se moramo, če hočemo preživeti, okoristiti gospodarske ureditve, ki jo ima svet. (2. Tesaloničanom 3:10) Mi torej svet ‚uporabljamo‘, vendar ga ne ‚izrabljamo‘. (1. Korinčanom 7:31, SSP) Če preveč ljubimo gmotne reči – to, kar je na svetu – potem ne ljubimo več Jehova. Težnja za ‚poželenjem mesa, poželenjem oči in bahavim razkazovanjem svojih življenjskih sredstev‘ (NW) ni združljiva z izpolnjevanjem Božje volje. * A prav izpolnjevanje Božje volje vodi v večno življenje. (1. Janezov 2:16, 17)

33. Kako se lahko kristjani ognejo zanke, v katero se je ujel Tir?

³³ Tir se je ujel prav v to zanko, da je pehanje za gmotnimi rečmi dal pred vse drugo. V gmotnem pogledu je bil uspešen, se zelo prevzel in tudi občutil kazen za ta svoj ponos. To je svarilen zgled za današnje narode in posameznike. Koliko boljše je poslušati opomin apostola Pavla! Ta kristjane roti, »naj se ne prevzemajo, niti ne stavijo upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga, ki nam deli vsega obilo za uživanje«. (1. Timoteju 6:17)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Zemljevid na strani 256]

(Lega besedila – glej publikacijo)

EVROPA

ŠPANIJA (Tu je morda stal TARSIS)

SREDOZEMSKO MORJE

SARDINIJA

CIPER

AZIJA

SIDON

TIR

AFRIKA

EGIPT

 [Slika na strani 250]

Tir je bil podrejen Babilonu in ne Asiriji

[Slika na strani 256]

Kovanec s podobo Melkarta, glavnega tirskega božanstva

[Slika na strani 256]

Maketa feničanske ladje