Jehova ponižuje tiste, ki se povišujejo
Peto poglavje
Jehova ponižuje tiste, ki se povišujejo
1., 2. Zakaj je preroško sporočilo, ki ga Izaija namenja Judom svojega časa, zanimivo tudi za nas?
PREROK Izaija se razočaran nad stanjem v Jeruzalemu in Judu zdaj obrne k Bogu Jehovu in objavi: »Zavrgel si, Bog, ljudstvo svoje, hišo Jakobovo.« (Izaija 2:6a) Kaj je Boga izzvalo, da je zavrnil ljudstvo, ki si ga je prej sam izbral za svojo ‚posebno lastnino‘? (5. Mojzesova 14:2, NW)
2 Javna obtožba, ki jo je Izaija izrekel Judom svojih dni, je za nas zelo zanimiva. Zakaj? Ker je stanje v današnjem krščanstvu precej podobno tistemu, ki je vladalo med Izaijevim ljudstvom, in podobna je tudi obsodba, ki jo razglaša Jehova. Če bomo pozorni na Izaijevo objavo, bomo jasno razumeli, kaj Bog obsoja, in se bomo laže varovali početij, ki jih on ne odobrava. Zato z velikim zanimanjem preglejmo Jehovovo preroško besedo, zapisano v Izaiju 2:6–4:1.
Ponosni se klanjajo
3. Katero napako svojega ljudstva priznava Izaija?
3 Izaija napako svojega ljudstva takole priznava: »Polni [so] razvad z Jutrovega in so vedeži kakor Filistejci in se družijo z otroki tujcev [pri njih mrgoli otrok tujcev, NW].« (Izaija 2:6b) Kakih 800 let predtem je Jehova svojemu izvoljenemu ljudstvu zapovedal: »Ne oskrunite se z nobeno teh reči, zakaj s temi vsemi so se oskrunjali pogani, ki jih preženem pred vami.« (3. Mojzesova 18:24) O teh, ki jih je izbral za svojo posebno lastnino, je Balaam na Jehovovo prisilo rekel: »Z vrhov skal ga vidim in s hribov ga gledam: glej, ljudstvo je, ki prebiva posebe in se med narode poganske ne šteje.« (4. Mojzesova 23:9, 12) Toda do dni Izaija so Jehovovi izvoljenci že privzeli gnusne navade okoliških narodov in bili »polni razvad z Jutrovega«. Namesto da bi verovali Jehovu in njegovi besedi, so »vedeži kakor Filistejci«, in namesto da bi bili ločeni od drugih narodov, pri njih »mrgoli otrok tujcev«, in to prav gotovo takih tujcev, ki so med Božje ljudstvo vnašali brezbožne navade.
4. Kako bogastvo in vojaška moč vplivata na Jude, namesto da bi jih navedla, da bi se zahvaljevali Jehovu?
4 Izaija glede trenutne gospodarske blaginje in vojaške moči v Judu pod vlado kralja Uzija pravi: »Njih dežela je polna srebra in zlata in njih zakladom ni konca; polna je tudi njih dežela konj in njih vozom ni konca.« (Izaija 2:7) Ali se ljudstvo Jehovu kaj zahvaljuje za vse to bogastvo in vojaško moč? (2. letopisov 26:1, 6–15) Kje pa! Raje zaupajo temu bogastvu, Bogu Jehovu pa, Viru bogastva, obračajo hrbet. In kakšna je posledica? »Polna je tudi njih dežela malikov; klanjajo se rok svojih delu, temu, kar so njih prstje storili. A pripognjen bo človek prostak in ponižan bo mož odličnjak, ker jim ne moreš prizanesti.« (Izaija 2:8, 9) Obračajo se stran od živega Boga in se klanjajo mrtvim malikom.
5. Zakaj klanjanje malikom ni znak ponižnosti?
5 Pripogibanje oziroma klanjanje je lahko znak ponižnosti. Toda klanjanje pred neživimi rečmi je prazno. Človeka, ki časti malike, to ‚poniža‘, izpridi. Le kako lahko Jehova oprosti takšen greh? Kaj bodo ti malikovalci storili, ko jih bo Jehova poklical na odgovor?
‚Prevzetne oči bodo ponižane‘
6., 7. a) Kaj se na dan Jehovove obsodbe zgodi s tistimi, ki se povišujejo? b) Nad čim in nad kom Jehova izraža svojo jezo ter zakaj?
6 Izaija nadaljuje: »Zlezi v pečino ter skrij se v prahu izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega!« (Izaija 2:10) Toda nobena skala ne bo dovolj velika, da bi jih zaščitila, in nobeno pokrivalo dovolj debelo, da bi jih skrilo pred Jehovom, Vsemogočnim. Ko pride izvršit obsodbo, bo »ponižan [. . .] človek prevzetnih oči in visokost človeška se potlači, in povišan bo GOSPOD sam tisti dan«. (Izaija 2:11)
7 »GOSPOD nad vojskami ima določen dan« in ta se bliža. To bo čas, ko bo Bog izrazil svojo jezo »proti vsem cedram na Libanonu, visokim in ponosnim, in proti vsem hrastom v Basanu in proti vsem visokim goram in proti vsem vzvišenim gričem in proti vsakemu visokemu stolpu in proti vsakemu trdnemu zidu in proti vsem ladjam tarsiškim in proti vsem podobam najmilejšim«. (Izaija 2:12–16) Da, na dan Jehovove jeze ne bo spregledana nobena organizacija, ki jo je v znak svojega ponosa ustanovil človek, niti noben brezbožnik. Tako »se potlači prevzetnost človeška in vzvišenost ljudi se poniža, in povišan bo GOSPOD sam tisti dan«. (Izaija 2:17)
8. Kako pride leta 607 pr. n. š. nad Jeruzalem napovedani dan sodbe?
8 Napovedani dan sodbe pride nad Jude leta 607 pr. n. š., ko babilonski kralj Nebukadnezar razruši Jeruzalem. Prebivalci gledajo svoje ljubljeno mesto, ki je vso v plamenih, njegove ponosne stavbe so podrte in mogočno obzidje porušeno. Od Jehovovega templja ostane le kamenje. Vsi zakladi in vozovi jim na ‚določen dan GOSPODA nad vojskami‘ ne pomenijo nič. Kaj pa njihovi maliki? Zgodi se natanko tako, kakor napoveduje Izaija: »Maliki izginejo dočista.« (Izaija 2:18) Jude, med drugim tudi kneze in veljake, odpeljejo v pregnanstvo v Babilon. Jeruzalem naj bi bil opustošen 70 let.
9. Kako je stanje v tako imenovanem krščanstvu podobno tistemu, ki je vladalo v Jeruzalemu in Judu v Izaijevih dneh?
9 Kako podobno je stanje, ki je v Izaijevih dneh vladalo v Jeruzalemu in Judu, stanju, ki vlada danes v tako imenovanem krščanstvu! Slednje se je res močno navezalo na narode tega sveta. Vneto podpira Združene narode, svojo hišo pa je napolnilo z maliki in nesvetopisemskimi navadami. Njegovi privrženci so pridobitniško usmerjeni in zaupajo vojaški moči. In mar ne kažejo, da na svoje duhovništvo gledajo kot na nekaj posebnega, drugačnega, ko ga naslavljajo s posebnimi nazivi in častmi? Takšno samopoviševanje, kakršnemu smo priča v tako imenovanem krščanstvu, bo gotovo dočakalo svoj konec. Toda kdaj?
Preteči »Jehovov dan«
10. Na kateri »Jehovov dan« opozarjata apostola Pavel in Peter?
10 Sveto pismo opozarja na »Jehovov dan«, ki bo veliko pomembnejši, kakor je bil dan sodbe nad starim Jeruzalemom in Judom. Apostol Pavel je po navdihnjenju prihajajoči »Jehovov dan« povezal z navzočnostjo ustoličenega kralja Jezusa Kristusa. (2. Tesaloničanom 2:1, 2, NW) Peter je o tem dnevu govoril v zvezi z ustanovitvijo ‚novih nebes in nove zemlje, v katerih prebiva pravičnost‘. (2. Petrov 3:10–13) To bo dan, v katerem bo Jehova izvršil obsodbo nad celotno hudobno stvarnostjo, tudi nad tako imenovanim krščanstvom.
11. a) Kdo bo ‚pretrpel‘ prihajajoči »Jehovov dan«? b) Kako si lahko Jehova naredimo za svoje pribežališče?
11 »Gorje tega dneva!« pravi prerok Joel, »zakaj dan GOSPODOV [Jehovov dan, NW] je blizu in pride kakor razdejanje od Vsegamogočnega.« Mar naj ne bi moralo vsakogar zanimati, kako si zagotoviti varnost med tem strašnim ‚dnem‘, če upoštevamo, da je preteče blizu? »Kdo ga more pretrpeti?« sprašuje Joel, pa tudi sam odgovarja: »GOSPOD je pribežališče ljudstvu svojemu.« (Joel 1:15; 2:11; 3:16) Ali bo Bog Jehova zavetje za tiste, ki so prevzetnega duha in zaupajo v bogastvo, vojaško moč in bogove, ki jih je naredil človek? Nikakor! Bog je zavrgel celo svoje izvoljeno ljudstvo, kadar je ravnalo tako. Kako pomembno je, da vsi Božji služabniki ‚iščejo pravičnost, iščejo ponižnost‘ ter resno preiščejo, na katerem mestu je čaščenje Jehova v njihovem življenju! (Zefanija 2:2, 3)
»Krtom in netopirjem«
12., 13. Zakaj je primerno, da malikovalci ob Jehovovem dnevu pomečejo svoje bogove »krtom in netopirjem«?
12 Kako bodo malikovalci gledali na svoje malike med Jehovovim velikim dnem? Izaija odgovarja: »Pojdejo v skalne brloge in v razpoke zemlje izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega, kadar se vzdigne, da ostraši zemljo. Tisti dan vrže človek krtom in netopirjem malike svoje srebrne in zlate [. . .], da bi zlezel v votline pečin in v skalne razpoke izpred groze GOSPODOVE in izpred slave veličastva njegovega, ko se vzdigne, da ostraši zemljo. Opustite up v človeka, ki mu je dihanje v nosu! kajti koliko ga je ceniti?« (Izaija 2:19–22)
13 Krti živijo po zemeljskih luknjah, netopirji pa počivajo v temnih in zapuščenih jamah. Tam, kjer na enem mestu počiva veliko netopirjev, je odvraten vonj in večslojnat kup iztrebkov. Povsem primerno je malike zmetati na takšna mesta. Drugega kot temno in umazano mesto si tudi ne zaslužijo. Ljudje pa bodo ob dnevu Jehovove obsodbe iskali pribežališče v jamah in skalnih razpokah. Malike in njihove častilce torej čaka ista usoda. Mrtvi maliki niso mogli leta 607 pr. n. š. rešiti niti svojih častilcev niti Jeruzalema iz Nebukadnezarjevih rok, tako kot je to prerokoval Izaija.
14. Kaj bodo med prihajajočim dnem Jehovove sodbe nad svetovnim krivoverstvenim imperijem storili svetni ljudje?
14 Kaj bodo ljudje storili med prihajajočim dnem Jehovove sodbe nad tako imenovanim krščanstvom in drugimi elementi svetovnega krivoverstvenega imperija? Verjetno bo večina, ko bo opazovala vse slabše razmere na zemlji, spoznala, da so njihovi maliki nekoristni. Zelo mogoče je, da bodo namesto pri njih iskali pribežališče in zaščito pri neduhovnih, zemeljskih organizacijah, morda tudi pri Združenih narodih, ‚škrlatni zveri‘ iz 17. poglavja Razodetja. Prav »deseteri rogovi« te simbolične zveri bodo uničili Babilon Veliki, svetovni krivoverstveni imperij, katerega pomemben del je tako imenovano krščanstvo. (Razodetje 17:3, 8–12, 16, 17)
15. Kako bo Jehova sam »povišan« v svojem dnevu sodbe?
15 Babilon Veliki utegnejo sicer neposredno uničiti in zažgati ti simbolični deseteri rogovi, toda dejansko bo pri tem šlo za izvršitev Jehovove obsodbe. V Razodetju 18:8 glede Babilona Velikega piše: »Zato pridejo v enem dnevu šibe njene, smrt in žalost in lakota, in v ognju bo sežgana; kajti močan je Gospod, Bog, ki jo je sodil.« Bogu Jehovu gre torej pripisati osvoboditev človeštva izpod gospostva krive vere. Tako je, kot pravi Izaija: »Povišan bo GOSPOD sam tisti dan. Kajti GOSPOD nad vojskami ima določen dan.« (Izaija 2:11b, 12a)
‚Voditelji te zapeljujejo‘
16. a) Kaj spada k ‚opori in podpori‘ človeške družbe? b) Kako bo izraelsko ljudstvo trpelo zaradi odvzema ‚opore in podpore‘ njihovi družbi?
16 Človeška družba potrebuje za svojo trdnost »oporo in podporo« – življenjske potrebščine, kot sta voda in hrana, ter, kar je še pomembnejše, zaupanja vredne voditelje, ki so sposobni voditi ljudstvo in vzdrževati red v družbi. Toda za stari Izrael je Izaija napovedal naslednje: »Glej, Gospod, Jehova nad vojskami, vzame iz Jeruzalema in od Jude oporo in podporo, vso podporo kruha in vso podporo vode, junaka in vojščaka, sodnika in proroka, vedeža in starca, petdesetnika in veljaka, svetovalca in spretnega umetnika in izvedenca v čarovništvu.« (Izaija 3:1–3) Navadni dečki bodo postali knezi in njihovo vladanje bo muhavo. Ne le, da bodo vladarji zatirali ljudstvo, »zatirali se bodo v ljudstvu med seboj [. . .]; prešerno se bo vedel deček [bo predrzen, SSP] proti starcu in nizki proti imenitnemu«. (Izaija 3:4, 5) Otroci so ‚predrzni‘ do starejših, nespoštljivi. Življenjske razmere bodo tako slabe, da bodo ljudem, ki nimajo nikakršnih pogojev za vladanje, govorili: »Obleko imaš, vodnik nam bodi in ta razsip bodi pod tvojo roko!« (Izaija 3:6) Toda ti povabljeni bodo ponudbo zavrnili, češ da nimajo ne sposobnosti, da bi zacelili ranjeno deželo, ne bogastva, da bi zmogli to nalogo. Rekli bodo: »Ne morem biti ranocelnik, še kruha ni v hiši moji, ne obleke; nikar me ne stavite za vodnika ljudstvu!« (Izaija 3:7)
17. a) V katerem pomenu je bil greh Jeruzalema in Jude ‚kakor greh Sodomljanov‘? b) Koga Izaija krivi za stanje svojega ljudstva?
17 Izaija nadaljuje: »Jeruzalem je porušen in Juda je padel, ker njih jezik in njih dejanja so zoper GOSPODA, da dražijo oči slave njegove. Pogled njih obraza priča zoper nje, in greh svoj razglašajo kakor Sodomljani, ga ne skrivajo. Gorje njih duši, ker pripravljajo hudo sami sebi.« (Izaija 3:8, 9) Božje ljudstvo se je uprlo pravemu Bogu v besedah in dejanjih. Celo brezsramni in neskesani izrazi na njihovih obrazih izdajajo njihove grehe, ki so prav tako gnusni kakor sodomski. Bog Jehova zanje ne bo spremenil svojih meril, pa čeprav je z njimi v zaveznem odnosu. »Recite o pravičnem, da mu bode dobro; kajti uživali bodo dejanja svojega sad. Gorje krivičnemu! hudo mu bode, ker se mu povrne, kar so zaslužile roke njegove. Oni, ki tlačijo ljudstvo moje, so otroci in ženske mu gospodujejo. O ljudstvo moje! oni, ki te vodijo, te zapeljujejo ter v zmešnjavo spravljajo stezo potov tvojih.« (Izaija 3:10–12)
18. a) Kako Jehova sodi starešinam in knezom Izaijevih dni? b) Kaj se naučimo iz Jehovove sodbe starešinam in knezom?
18 Jehova »sodi« Judove starešine in kneze, »gre v sodbo« (EI): »Vi ste, ki ste popasli ta vinograd, rop siromakov je v hišah vaših. Zakaj tarete ljudstvo moje ter razbijate siromakom obličje?« (Izaija 3:13–15) Voditelji varajo, namesto da bi delali za dobro ljudstva. Zlorabljajo svojo oblast, tako da sebi nabirajo bogastvo, revne in potrebne pa ropajo. Toda ti voditelji morajo za takšno zatiranje ubogih odgovarjati Jehovu nad vojskami. Kako dobro svarilo za vse, ki so danes na odgovornih položajih! Vedno bi morali paziti, da ne bi zlorabljali svoje oblasti.
19. Za kakšno zatiranje in preganjanje je odgovorno tako imenovano krščanstvo?
19 Tako imenovano krščanstvo, še zlasti njegovo duhovništvo in veljaki, si je s sleparstvom pridobilo mnogo tega, kar bi moralo pripadati ljudstvu, katero je zatiralo in ga še vedno zatira. Poleg tega pretepa, preganja in trpinči Božje ljudstvo ter zelo sramoti Jehovovo ime. Zato bo Jehova ob svojem času gotovo šel v sodbo proti njemu.
»Sramoten žig namesto lepote«
20. Zakaj Jehova obtoži ‚sionske hčere‘?
20 Jehova se potem, ko obsodi napake voditeljev, obrne k sionskim oziroma jeruzalemskim ženskam. ‚Sionske hčere‘ verjetno zaradi mode nosijo »drobilke na nogah« – verižice, pripete okoli gležnjev – ki jim med hojo rožljajo. Zavestno delajo manjše korake, stopajo »z drobnimi stopinjami«, in tako dajejo vtis elegantne ženske hoje. Kaj pa je narobe z vsem tem oziroma ali je sploh kaj narobe? Napačno je stališče teh žensk. Jehova pravi: »Hčere sionske [so] prevzetne ter hodijo z napetim grlom in drzno migajoč z očmi.« (Izaija 3:16) Takšna prevzetnost ne more uiti kazni.
21. Kako Jehovova obsodba Jeruzalema vpliva na Judinje?
21 Zato bodo te prevzetne ‚sionske hčere‘ izgubile vse, ko bo v deželo prišel sodit Jehova, celo lepoto, na katero so tako ponosne. Jehova prerokuje: »Zato udari Gospod hčere sionske s plešo na temenu, in GOSPOD ogolí njih sramoto. Tisti dan jim pobere Gospod lepotino obročkov na nogah in načelke in lunice, ušesne zvončke, zapestne verižice, zastore, oglavnice, drobilke na nogah, pasove, vonjalnice [verjetno posodice z dišavami], amulete, prstane in nosne obročke, praznična oblačila in plašče, ogrinjače in mošnje, ogledala, tenčice, turbane in lahka krila.« (Izaija 3:17–23, glej podčrtno opombo v NW.) Kako žalosten preobrat!
22. Kaj poleg svojih okraskov te Jeruzalemčanke še zgubijo?
22 Preroško sporočilo se nadalje glasi takole: »Namesto dišave [bode] smrad po plesnobi in namesto pasa vrv in namesto spletenih las pleša in namesto dičnega plašča raševnik, opeklina [sramoten žig, EI] namesto lepote.« (Izaija 3:24) Leta 607 pr. n. š. so ponosne Jeruzalemčanke padle iz bogastva v revščino. Izgubile so svojo svobodo in dobile »sramoten žig« suženjstva.
‚Opustošena bo‘
23. Kaj Jehova objavi za Jeruzalem?
23 Jehova zdaj spregovori mestu Jeruzalemu z naslednjo objavo: »Možje tvoji padejo od meča in junaki tvoji v vojski. In vrata hčere sionske bodo žalovala in plakala, ko bo opustošena sedela na tleh.« (Izaija 3:25, 26) Jeruzalemske moške, celo mogočneže bodo pomorili v boju. Mesto bo zravnano z zemljo. »Vrata hčere sionske« bodo tedaj »žalovala in plakala«. Jeruzalem bo ‚opustošen‘ in neobljuden.
24. Katere hude posledice občutijo Jeruzalemčanke, ko meč pokončuje može?
24 Izguba mož zaradi meča bo imela hude posledice za Jeruzalemčanke. Ta del svoje preroške knjige Izaija sklene z napovedjo: »Sedem žen zgrabi enega moža tisti dan, govoreč: Jed svojo bomo jedle in v obleko svojo se oblačile, samo da se imenujemo po tvojem imenu; odvzemi nam sramoto!« (Izaija 4:1) Za poroko primernih moških bo tako primanjkovalo, da se bo več žena zvezalo z enim možem, da bi se imenovale po njegovem imenu, torej da bi bile v javnosti znane kot njegove žene, in bi se tako oprale sramote, češ da nimajo moža. Mojzesovska postava je od moža zahtevala, da je ženi zagotavljal živež in obleko. (2. Mojzesova 21:10) Te ženske pa so bile pripravljene moža oprostiti njegovih pravnih obveznosti in ‚jesti svojo jed in se oblačiti v svojo obleko‘. V kako žalostnem stanju so se znašle nekoč prevzetne ‚sionske hčere‘!
25. Kaj v bližnji prihodnosti čaka tiste, ki se povišujejo?
25 Jehova zna ponižati tiste, ki se povišujejo. Leta 607 pr. n. š. je v resnici povzročil, da se je prevzetnost njegovega izvoljenega ljudstva ‚potlačila‘ in njegova ‚visokost ponižala‘. Pravi kristjani ne bi smeli nikoli pozabiti, da se »Bog [. . .] upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost«. (Jakob 4:6)
[Vprašanja]
[Slika na strani 50]
Maliki, bogastvo in vojaške sposobnosti niso rešili Jeruzalema v dan Jehovove sodbe
[Slika na strani 55]
Ob ‚Jehovovem dnevu‘ bo uničen svetovni krivoverstveni imperij
