Četrto poglavje

Jehovova hiša povišana

Izaija 2:1–5

1., 2. Katere besede so vklesane v zid na trgu Združenih narodov in od kod so vzete?

»POKUJEJO meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« Te besede so vklesane v zid na trgu Združenih narodov v New Yorku. Desetletja se ni vedelo, od kod so citirane. Ker pa je cilj Združenih narodov delati za svetovni mir, je bilo pač logično sklepati, da so besede prvi izrekli ustanovitelji leta 1945.

² Vendar so leta 1975 pod citat na zidu vklesali še ime Izaija. Takrat pa je bilo jasno, da besede niso plod današnjih dni. Pravzaprav so bile zapisane v prerokbi že pred več kot 2700 leti, in sicer v 2. poglavju Izaijeve knjige, kot to danes označujemo. Tisočletja so se ljudje, ki ljubijo mir, spraševali, kako in kdaj se bo zgodilo to, kar je napovedal Izaija. Zdaj se nam ni treba več spraševati. Pred sabo namreč vidimo sijajno izpolnitev te stare prerokbe.

3. Kdo so narodi, ki prekujejo svoje meče v lemeže?

³ Kdo pa so narodi, ki prekujejo svoje meče v lemeže? To zagotovo niso današnji politični narodi in vlade. Ti narodi namreč še dandanes izdelujejo meče oziroma orožje, tako za vojskovanje kakor za ohranjanje »miru« s silo. Če k čemu, potem so ti narodi vedno težili k temu, da prekujejo lemeže v meče! Izaijeva prerokba se spolnjuje na predstavnikih iz vseh narodov, na ljudstvu, ki časti Jehova, ‚Boga miru‘. (Filipljanom 4:9)

 Narodi, ki se stekajo k čistemu čaščenju

4., 5. Kaj napovedujejo uvodne vrstice 2. poglavja Izaija in kaj poudarja zanesljivost teh besed?

⁴ Drugo poglavje Izaija se začenja takole: »Beseda, ki jo je v prikazni slišal za Judo in Jeruzalem Izaija, sin Amozov. In zgodi se [mora se zgoditi, NW] v poslednjih dneh, da bo gora hiše GOSPODOVE trdno postavljena na vrhu drugih gorá in povišana nad hribe, in vsi narodi se bodo stekali k njej.« (Izaija 2:1, 2)

⁵ Upoštevajmo, da to, kar je napovedal Izaija, ni zgolj domneva. Izaija je pod vodstvom napisal dogodke, ki se zagotovo ‚morajo zgoditi‘. Vse, kar se Jehova nameni, zagotovo ‚uspe‘. (Izaija 55:11) Bog je, očitno zato, da bi poudaril zanesljivost svoje obljube, navdihnil preroka Miha, Izaijevega sodobnika, da je v svoji knjigi zapisal enako prerokbo, kakršna je v Izaiju 2:2–4. (Miha 4:1–3)

6. Kdaj se izpolnjuje Izaijeva prerokba?

⁶ Kdaj pa naj bi se Izaijeva prerokba spolnila? »V poslednjih dneh.« V Krščanskih grških spisih so napovedane posameznosti, ki bodo označevale to obdobje. Mednje spadajo vojne, potresi, kuge, lakote in »hudi časi, v katerih bo težko živeti« (NW). * (2. Timoteju 3:1–5; Lukež 21:10, 11) Spolnjevanje takšnih prerokb je zadosten dokaz, da živimo »v poslednjih dneh«, v zadnjih dneh sedanje svetovne stvarnosti. Potemtakem bi bilo logično pričakovati, da bomo v našem času videli spolnitev stvari, ki jih je Izaija napovedal.

 Gora, namenjena čaščenju

7. Katero preroško sliko nam izrisuje Izaija?

⁷ Izaija nam v nekaj besedah izriše živo preroško sliko visoke gore, na kateri kot krona stoji veličastna hiša, Jehovov tempelj. Gora se dviga nad okoliškimi gorami in hribi. Pa vendar ni zlovešča ali zastrašujoča. Privlačna je. Vsi narodi se želijo povzpeti na to goro Jehovove hiše, kar stekajo se k njej. Tega si sicer ni težko predstavljati, toda kaj to pomeni?

8. a) S čim so bili v Izaijevih dneh povezani hribi in gore? b) Kaj ponazarja stekanje narodov h ‚gori GOSPODOVE hiše‘?

⁸ V Izaijevih dneh so hribi in gore pogosto povezani s čaščenjem. To so denimo mesta za malikovalsko čaščenje in svetišča krivih bogov. (5. Mojzesova 12:2; Jeremija 3:6) Toda vrh gore Morije v Jeruzalemu krasi Jehovova hiša oziroma tempelj. Zvesti Izraelci trikrat letno potujejo v Jeruzalem in se povzpnejo na goro Morijo, da bi tam častili pravega Boga. (5. Mojzesova 16:16) Stekanje narodov h ‚gori GOSPODOVE hiše‘ torej ponazarja zbiranje mnogih ljudstev k pravemu čaščenju.

9. Kaj predstavlja »gora hiše GOSPODOVE«?

⁹ Seveda se danes Božje ljudstvo ne zbira k dobesedni gori s kamnitim templjem. Jehovov tempelj v Jeruzalemu so rimske vojske leta 70 n. š. porušile. Poleg tega je apostol Pavel dal jasno vedeti, da sta bila jeruzalemski tempelj in shodni šotor pred njim le simbola. Predstavljala sta večjo, duhovno resničnost, ‚pravi šotor, ki ga je postavil Gospod [Jehova, NW] in ne človek‘. (Hebrejcem 8:2) Ta duhovni šotor je ureditev, po kateri se je mogoče bližati Jehovu v čaščenju in temelji na odkupni žrtvi Jezusa Kristusa. (Hebrejcem 9:2–10, 23) Skladno s tem »gora hiše GOSPODOVE« iz  Izaija 2:2 slika povišano čisto čaščenje Jehova v našem času. Ti, ki se pridružujejo čistemu čaščenju, se ne zbirajo na kakem zemljepisnem kraju. Zbirajo se k enotnemu čaščenju.

Povišanje čistega čaščenja

10., 11. V katerem pomenu je Jehovovo čaščenje povišano v naših dneh?

¹⁰ Prerok pravi, da bo »gora hiše GOSPODOVE«, oziroma čisto čaščenje, nekoč »trdno postavljena na vrhu [nad vrhove, NW] drugih gorá« in »povišana nad hribe«. Veliko pred Izaijem je kralj David prinesel skrinjo  zaveze v Jeruzalem na goro Sion, ki ima 760 metrov nadmorske višine. Tu je počivala, vse dokler je niso premestili v tempelj, ki so ga zgradili na gori Moriji. (2. Samuelova 5:7; 6:14–19; 2. letopisov 3:1; 5:1–10) Sveta skrinja je tako bila v Izaijevih dneh fizično že povišana in nameščena v templju, na kraju, ki je bil višji od mnogih okoliških hribov, na katerih so častili krive bogove.

¹¹ V duhovnem smislu je bilo Jehovovo čaščenje seveda vedno višje od verskih običajev ljudi, ki so služili krivim bogovom. Danes pa je Jehova svoja čaščenjska nebesa še povišal, visoko nad vse oblike nečistega  čaščenja, visoko nad vse »hribe« in »vrhove drugih gorá«. Kako pa? Predvsem z zbiranjem teh, ki ga želijo častiti »v duhu in resnici«. (Janez 4:23)

12. Kdo so »sinovi kraljestva« in katero zbiranje teče že nekaj časa?

¹² Kristus Jezus je o ‚sklenitvi stvarnosti‘ (NW) govoril kot o žetvi, času, ko bodo angeli zbrali ‚sinove kraljestva‘, torej vse, ki upajo, da bodo vladali z Jezusom v nebeški slavi. (Matevž 13:36–43) Jehova že vse od leta 1919 usposablja ‚ostale‘ izmed teh sinov, da skupaj z angeli sodelujejo v žetvi. (Razodetje 12:17) Najprej se torej zberejo »sinovi kraljestva«, Jezusovi maziljeni bratje. Ti pa nato sodelujejo pri nadaljnjem zbiranju.

13. Kako Jehova blagoslavlja maziljeni ostanek?

¹³ Jehova v tem času žetve postopoma pomaga maziljenemu ostanku razumeti in udejanjati svojo Besedo, Biblijo. Tudi to je prispevalo k povišanju čistega čaščenja. Resda »tema pokriva zemljo in mrak narode«, toda maziljenci ‚svetijo kakor luči‘ med ljudmi, ker jih je Jehova očistil in prečistil. (Izaija 60:2; Filipljanom 2:15) Ti z duhom maziljeni, ki so ‚napolnjeni s spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni‘, ‚svetijo kakor sonce v svojega Očeta kraljestvu‘. (Kološanom 1:9; Matevž 13:43)

14., 15. Katero zbiranje se je poleg zbiranja ‚sinov kraljestva‘ še začelo in kako je to napovedal Hagaj?

¹⁴ H ‚gori GOSPODOVE hiše‘ pa se stekajo še drugi. Jezus jih je imenoval za svoje ‚druge ovce‘, upajo pa na večno življenje na rajski zemlji. (Janez 10:16; Razodetje 21:3, 4) Pojavili so se v tridesetih letih 20. stoletja in bilo jih je nekaj tisoč, nato na stotisoče, danes pa jih je že milijone! V videnju, ki ga je imel apostol Janez, so opisani kot »velika množica, ki je nihče ni mogel sešteti,  iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«. (Razodetje 7:9)

¹⁵ Tudi prerok Hagaj je napovedal pojav te velike množice. Napisal je: »Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Še enkrat, malo časa še, pa potresem nebo in zemljo in morje in suhoto; in potresem vse poganske narode, in pridejo dragocenosti vseh narodov [tisti, ki se pridružijo maziljenim kristjanom v čistem čaščenju], in to hišo napolnim s slavo, pravi GOSPOD nad vojskami.« (Hagaj 2:6, 7) Ta čedalje bolj rastoča »velika množica« in njeni maziljeni tovariši s svojim obstojem povišujejo, da, oslavljajo čisto čaščenje v Jehovovi hiši. Nikoli doslej se še ni zgodilo, da bi toliko ljudi bilo združenih v čaščenju pravega Boga, in to slavi Jehova ter njegovega ustoličenega kralja Jezusa Kristusa. Kralj Salomon je napisal: »V množici ljudstva je dika kraljeva.« (Pregovori 14:28)

Čaščenje povišano v življenju ljudi

16.–18. Kaj vse so nekateri spremenili, da bi častili Jehova njemu sprejemljivo?

¹⁶ Vse zasluge za povišanje čistega čaščenja v naših dneh gredo Jehovu. Vendar pa imajo pri tem prednost sodelovati tudi vsi, ki prihajajo k njemu. Za vzpon na goro je potreben trud in prav tako se je treba potruditi za to, da bi se naučili Božjih pravičnih meril in po njih tudi živeli. Kakor kristjani v prvem stoletju so tudi današnji Božji služabniki zapustili življenjski slog in navade, ki ne gredo skupaj s pravim čaščenjem. Nečistniki, malikovalci, prešuštniki, tatje, lakomniki, pijanci in drugi so spremenili svoje življenje in bili v Božjih očeh ‚umiti‘. (1. Korinčanom 6:9–11)

 ¹⁷ Značilno je doživetje neke mladenke, ki je napisala: »Nekoč sem bila zgubljena, brez upanja. Živela sem nemoralno in popivala. Imela sem spolne bolezni, preprodajala drogo in za nič mi ni bilo mar.« Preučevanje Biblije pa jo je navedlo na velike spremembe v življenju, da bi lahko ustrezala Božjim merilom. Danes pravi: »Notranje sem mirna, imam samospoštovanje, upanje za prihodnost, pravo družino in nekaj, kar je od vsega največ, odnos z našim Očetom, Jehovom.«

¹⁸ Vendar se morajo vsi tudi potem, ko si že pridobijo priznan položaj pred Jehovom, še naprej truditi poviševati čisto čaščenje, tako da ima to v njihovem življenju osrednje mesto. Jehova je pred več tisoč leti po Izaiju izrazil prepričanje, da bodo danes množice, ki si bodo njegovo čaščenje rade volje naredile za nekaj najpomembnejšega v svojem življenju. Ali ste med njimi tudi vi?

Ljudstvo, ki se uči Jehovove poti

19., 20. O čem se Božje ljudstvo poučuje in kje?

¹⁹ Izaija nam o teh, ki danes sprejmejo čisto čaščenje, pove še več. Takole pravi: »Mnoga ljudstva pojdejo, govoreč: Pridite, da gremo na goro GOSPODOVO, v hišo Boga Jakobovega, da bi nas učil o potih svojih in da bomo hodili po stezah njegovih! Zakaj s Siona izide nauk [zakon, NW] in beseda GOSPODOVA iz Jeruzalema.« (Izaija 2:3)

²⁰ Jehova ne pusti, da bi njegovo ljudstvo tavalo kakor izgubljene ovce. Po Bibliji in biblijskih publikacijah jim posreduje svoj »zakon« in svojo ‚besedo‘, tako da se lahko učijo o njegovih poteh. To spoznanje jim omogoča ‚hoditi po njegovih stezah‘. Iz srca, prepolnega cenjenja,  in v harmoniji z božanskim vodstvom pripovedujejo drug drugemu o Jehovovih poteh. Zbirajo se skupaj na velikih zborovanjih in v manjših skupinah – v kraljestvenih dvoranah in zasebnih domovih – da bi poslušali in se učili o Božjih poteh. (5. Mojzesova 31:12, 13) Tako posnemajo vzorec zgodnjih kristjanov, ki so se zbirali, da bi drug drugega spodbujali k bogatenju v ‚ljubezni in dobrih delih‘. (Hebrejcem 10:24, 25)

21. V katerem delu sodelujejo Jehovovi služabniki?

²¹ Vabijo pa tudi druge, naj ‚gredo‘ gori k povišanemu čaščenju Boga Jehova. Kako dobro se to ujema z zapovedjo, ki jo je Jezus dal svojim učencem, tik preden je šel v nebesa! Naročil jim je: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Ob Božji podpori Jehovove priče poslušno po vsej zemlji učijo in pridobivajo učence ter jih krščujejo.

Meče v lemeže

22., 23. Kaj je napovedano v Izaiju 2:4 in kaj je o tem rekel neki uradnik Združenih narodov?

²² In že smo pri naslednji vrstici, katere del je vklesan v zid na trgu Združenih narodov. Izaija piše: »On bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:4)

²³ Doseči nekaj takega ne bi bila mala stvar. Federico Mayor, generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je nekoč dejal:  »Ni videti, da bi se lahko zaradi vseh vojnih umazanosti, ki jih dandanašnji v naše domove prinaša avdiovizualna oprema, ustavilo napredovanje velikega vojnega kolesja, ki so ga gradili in vzdrževali mnoga stoletja. Današnje generacije imajo pred sabo skoraj nemogočo, biblijsko nalogo, da ‚prekujejo svoje meče v lemeže‘ in da si vojni nagon, ki ga ljudje razvijajo že od nekdaj, preoblikujejo v čut za mir. Če bi to dosegli, bi bilo to najboljše in najplemenitejše dejanje, kar bi jih ta ‚svet obsegajoča vasica‘ lahko dosegla, ter najboljša dediščina našim potomcem.«

24., 25. Na kom se spolnjujejo Izaijeve besede in kako?

²⁴ Narodi kot celota ne bodo nikoli dosegli tega visokega cilja. Enostavno tega ne zmorejo. Izaijeve besede spolnjujejo posamezniki iz mnogih narodov, ki so združeni v čistem čaščenju. Jehova je z njimi ‚razčistil stvari‘. Svoje ljudstvo je naučil, kako drug z drugim živeti v miru. V tem razdeljenem svetu, polnem sporov, so v prenesenem pomenu že prekovali »meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe«. Kako?

²⁵ Najprej tako, da se v vojnah med narodi ne postavljajo na nobeno stran. Jezusa so malo pred smrtjo prišli  aretirat oboroženi možje. Peter je zamahnil z mečem, da bi obranil svojega Gospodarja, ta pa mu je rekel: »Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.« (Matevž 26:52) Že tedaj so torej ti, ki so hodili za Jezusom, prekovali svoje meče v lemeže in prav tako še danes nočejo z orožjem ubijati ljudi, niti kako drugače podpirati vojno. ‚Iščejo miru z vsemi.‘ (Hebrejcem 12:14)

Iskati poti miru

26., 27. Kako Božje ljudstvo ‚išče mirú in hodi za njim‘? Povejte primer.

²⁶ Mir med pripadniki Božjega ljudstva pa gre veliko dlje od tega, da nočejo sodelovati v vojni. Čeprav prihajajo iz več kot 230 dežel in zastopajo številne jezike ter kulture, živijo med seboj v miru. Na njih se v sodobnem času spolnjuje to, kar je Jezus rekel svojim učencem v prvem stoletju: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Današnji kristjani »delajo za mir«. (Matevž 5:9, EI) ‚Iščejo mirú in hodijo za njim.‘ (1. Petrov 3:11) Pri tem pa jih podpira Jehova, »Bog miru«. (Rimljanom 15:33)

²⁷ Med nami so osupljivi zgledi ljudi, ki so se naučili delati za mir. Neki mladenič o svoji zgodnji mladosti piše: »Težavne izkušnje so me izučile, kako se braniti. Postal sem trd človek in jezen na življenje. Vedno sem pristal v kakšnem pretepu. Vsak dan sem se spoprijel z drugim fantom iz soseščine, včasih s pestmi, drugič pa s kamenjem ali steklenicami. Zrasel sem v zelo nasilnega človeka.« Nazadnje pa se je le odzval povabilu, naj gre na ‚goro hiše GOSPODOVE‘.  Naučil se je Božjih poti in postal miroljuben Božji služabnik.

28. S katerimi deli kristjani iščejo mir?

²⁸ Večina Jehovovih služabnikov nima tako nasilne preteklosti. Kljub temu pa si prizadevajo delati za mir z drugimi tudi v relativno majhnih rečeh: dobrih delih, odpuščanju in v tem, da se skušajo vživeti v čustva drugih. Čeprav so nepopolni, si prizadevajo udejanjati biblijski nasvet, naj ‚prenašamo drug drugega in si odpuščamo, če ima kdo tožbo zoper koga‘. (Kološanom 3:13)

Mirna prihodnost

29., 30. Kaj se obeta zemlji?

²⁹ Jehova v teh »poslednjih dneh« dela čudovite stvari. Iz vseh narodov zbira ljudi, ki mu želijo služiti. Uči jih hoditi po njegovih poteh, poteh miru. To so tisti, ki bodo preživeli prihajajočo ‚veliko stisko‘ in vstopili v miroljubni novi svet, v katerem bo vojna za vedno odpravljena. (Razodetje 7:14)

³⁰ Mečev – orožja – ne bo več. Psalmist je za tisti čas napisal: »Pridite, glejte dela GOSPODOVA, kakšno pustošenje je naredil na zemlji. Vojske mirí tja do krajev zemlje, lok lomi in sulico krši, bojne vozove sežiga z ognjem.« (Psalm 46:8, 9) Glede na takšen obet je v naših dneh primeren naslednji Izaijev opomin, tako kot je bil takrat, ko ga je napisal: »O hiša Jakobova, pridite in hodímo v svetlobi GOSPODOVI!« (Izaija 2:5) Seveda, naj Jehovova svetloba osvetljuje našo pot že danes, pa bomo lahko hodili po njegovi poti vekomaj. (Miha 4:5)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]