Enaindvajseto poglavje

Jehovova roka se vzdigne

Izaija 25:1–27:13

1. Zakaj Izaija ceni Jehova?

IZAIJA ima Jehova zelo rad in ga navdušeno hvali. Takole vzklika: »O GOSPOD, ti si moj Bog; poviševal te bom, poveličeval ime tvoje.« Kaj pomaga preroku, da tako zelo ceni svojega Stvarnika? Predvsem to, da Njega in njegova dela pozna. Da je to res, je razvidno iz njegovih nadaljnjih besed: »Kajti storil si čuda, sklepe od starodavna, zvestobo in resnico.« (Izaija 25:1) Izaija, kakor že pred njim Jozue, ve, da je Jehova zvest in zanesljiv in da se vsi njegovi ‚sklepi‘, vse, kar se nameni, tudi uresniči. (Jozue 23:14)

2. Kateri Jehovov sklep zdaj oznani Izaija in na kaj morda ta sklep meri?

² Med Jehovove sklepe spadajo tudi Njegove sodne objave zoper Izraelove sovražnike. Izaija zdaj oznani eno od njih: »Naredil si kup kamenja iz mesta, iz trdnega gradu razvalino, tujcev palačo si podrl, da ne bodi več mesto, na veke se ne sezida.« (Izaija 25:2) Katero je to neimenovano mesto? Izaija morda tu meri na Ar v Moabu. Moab pa je dolgo bil sovražnik Božjega ljudstva. * Ali pa ima morda v mislih drugo, močnejše mesto, Babilon. (Izaija 15:1; Zefanija 2:8, 9)

3. Kako Jehova slavijo njegovi sovražniki?

³ Kako pa se bodo Jehovovi sovražniki odzvali, ko se  bo uresničil Božji sklep zoper njihovo močno mesto? »Zato te časti [te bo slavilo, AC] močno ljudstvo, mesto silnih narodov se te boji.« (Izaija 25:3, SSP) Povsem razumljivo je, da se bodo vsemogočnega Boga njegovi sovražniki bali. Kako pa ga bodo slavili? Ali bodo zapustili svoje krive bogove in sprejeli čisto čaščenje? Komajda! Kakor faraon in Nebukadnezar tudi oni slavijo Jehova le takrat, ko so prisiljeni priznati njegovo veliko premoč. (2. Mojzesova 10:16, 17; 12:30–33; Daniel 4:37)

4. Katero »mesto silnih narodov« obstaja danes in kako mora tudi to slaviti Jehova?

⁴ »Mesto silnih narodov« je danes »mesto véliko, ki ima kraljestvo nad kralji zemlje«, namreč »Babilon véliki«, svetovni krivoverstveni imperij. (Razodetje 17:5, 18) Glavni del tega imperija je tako imenovano krščanstvo. Kako pa verski voditelji tako imenovanega krščanstva častijo Jehova? Tako da z grenkobo priznavajo čudovite stvari, ki jih je že storil v dobro svojih Prič. Ti voditelji so se še posebej »prestrašili in [. . .] dali slavo Bogu nebes« leta 1919, ko je Jehova svojim služabnikom po njihovi osvoboditvi iz duhovnega suženjstva Babilonu Velikemu spet dal zagon za živahno dejavnost. (Razodetje 11:13) *

5. Kako Jehova ščiti vse, ki mu popolnoma zaupajo?

⁵ Jehova se sovražnikom sicer zdi strašen, toda krotkim in ponižnim, ki mu želijo služiti, je zavetje. Verski in politični siloviteži morda poizkušajo vse, da bi pravim častilcem zlomili vero, toda ne uspe jim, ker ti popolnoma zaupajo v Jehova. Jehova na koncu svoje nasprotnike zlahka utiša, kakor bi z oblakom prekril žgoče  puščavsko sonce ali pa z zidom ustavil naliv. (Beri Izaija 25:4, 5.)

‚Gostovanje za vsa ljudstva‘

6., 7. a) Kakšno pojedino Jehova pogrinja in komu? b) Kaj gostovanje, ki ga je prerokoval Izaija, predpodablja?

⁶ Jehova je kakor ljubeč oče, ki svoje otroke ne le varuje, temveč tudi hrani, še zlasti duhovno. Svojemu ljudstvu je potem, ko ga je leta 1919 osvobodil, pripravil zmagoslavno pojedino, obilje duhovne hrane: »GOSPOD nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedino s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži.« (Izaija 25:6)

⁷ Gostovanje je pripravljeno na Jehovovi »gori«. Kaj pa je ta gora? To je »gora hiše GOSPODOVE«, h kateri se »v poslednjih dneh« stekajo vsi narodi. To je Jehovova ‚sveta gora‘, na kateri so njegovi zvesti sledilci, in ti ničesar ne poškodujejo niti ne uničijo. (Izaija 2:2; 11:9, SSP) Na tem vzvišenem čaščenjskem mestu Jehova pogrinja razkošno pojedino svojim zvestim. In duhovne dobrine, ki jih sedaj tako velikodušno daje, predpodabljajo fizične dobrine, ki jih bo priskrboval, ko bo njegovo Kraljestvo edino vladalo človeštvu. Lakote takrat ne bo več. »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá.« (Psalm 72:8, 16)

8., 9. a) Katera velika sovražnika človeštva bosta odstranjena? Pojasnite. b) Kako bo Bog odpravil sramoto s svojega ljudstva?

⁸ Vsem, ki so danes deležni duhovne pojedine, ki jo pripravlja Bog, se obeta sijajna prihodnost. Prisluhnite Izaijevim naslednjim besedam, ko primerja greh in smrt z zadušljivim ‚zastorom‘, ali ‚zagrinjalom‘, in  pravi: »Na tej gori uniči [Jehova] tisto zagrinjalo, ki zagrinja vsa ljudstva, in tisti zastor, ki je razprostrt čez vse narode. Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh.« (Izaija 25:7, 8a)

⁹ Da, greha in smrti ne bo več! (Razodetje 21:3, 4) Odpravljena pa bo tudi sramota, ki je bila lažno naprtena Jehovovim služabnikom in so jo ti morali tisočletja prenašati. »Ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD.« (Izaija 25:8b) Kako pa se bo to zgodilo? Jehova bo odpravil vir te sramote, Satana in njegovo seme. (Razodetje 20:1–3) Nič čudnega, da bo Božje ljudstvo ganjeno vzkliknilo: »Glejte, to je naš Bog, čakali smo ga in nas je odrešil. To je GOSPOD, ki smo ga čakali, radujmo in veselimo se, da nas je odrešil.« (Izaija 25:9, SSP)

Ponižanje prevzetnih

10., 11. Kakšen oster ukrep je Jehova pripravil za Moab?

¹⁰ Jehova rešuje tiste izmed svojega ljudstva, ki so ponižni. Toda Izraelov sosed, Moab, je ponosen, Jehovu pa se ponos gnusi. (Pregovori 16:18) Zato je odločeno, da bo Moab ponižan. »Na tej gori bo počivala roka GOSPODOVA; in Moab bo poteptan na mestu svojem, kakor se tepta slama v gnojnici. In razpne roke svoje v deželi svoji, kakor jih razpenja plavač, da bi plaval; On pa poniža prevzetnost njegovo, čeprav je tako umetnih rok. In trdnjave tvojih trdnih, visokih zidov zvrne, podere in zruši na tla, prav v prah.« (Izaija 25:10–12)

¹¹ Jehovova roka bo »počivala« na gori Moab. In kakšne bodo posledice? Prevzetni Moab bo dobil udarec in  bo poteptan kakor slama »v gnojnici«. V Izaijevih dneh so slamo tlačili v kupe gnoja, da je iz tega nastalo gnojilo. Izaija torej za Moab napoveduje ponižanje kljub njegovemu visokemu, navidez zanesljivemu obzidju.

12. Zakaj Jehova svojo sodno objavo nameni prav Moabu?

¹² Zakaj je Jehova ravno zoper Moab izrekel takšen oster sklep? Moabci so potomci Lota, Abrahamovega nečaka, ki je častil Jehova. Tako niso le sosedje Božjega zaveznega naroda, temveč tudi sorodniki. Kljub temu pa so privzeli krive bogove in nepopustljivo sovražili Izrael. To, kar jih je čakalo, so si zares zaslužili. V tem je Moab podoben sovražnikom današnjih Jehovovih služabnikov. Še zlasti je podoben tako imenovanemu krščanstvu, ki sicer trdi, da so njegove korenine v krščanski občini prvega stoletja, toda je, kot smo že ugotovili, glavni del Babilona Velikega.

Pesem odrešenja

13., 14. Katero »utrjeno mesto« ima danes Božje ljudstvo in kdo sme vstopiti vanj?

¹³ Kaj pa Božje ljudstvo? Veseli se Jehovove naklonjenosti in zaščite ter v pesmi dviga svoje glasove. »Tisti dan bodo v Judovi deželi peli tole pesem: Imamo utrjeno mesto, odrešenje je naredil za obzidje in nasip. Odprite vrata, da bo vstopil pravični narod, ki varuje zvestobo.« (Izaija 26:1, 2, SSP) Te besede so se seveda izpolnile v starodavnosti, toda tudi danes se očitno izpolnjujejo. Jehovov »pravični narod«, duhovni Izrael, ima utrjeno, mestu podobno organizacijo. Zares pravi razlog za veselje, za pesem!

¹⁴ Kakšni ljudje pa prihajajo v to »mesto«? Pesem odgovarja: »Njemu, ki je stanoviten v misli [katerega nagnjenje  ima dobro oporo, NW], hraniš [Bog] večni mir, ker upa vate. Upajte [Zaupajte, SSP] v GOSPODA vekomaj, kajti v GOSPODU [Jahu, NW] Jehovi je skala vekov.« (Izaija 26:3, 4) »Nagnjenje«, ki ga Jehova podpira, je želja ubogati njegova pravična načela in zaupati njemu, ne pa opotekajočim se komercialnim, političnim in verskim sistemom sveta. ‚Jah Jehova‘ je edina zanesljiva varna Skala. Vsi, kateri popolnoma zaupajo v Jehova, so pod njegovo zaščito in uživajo »večni mir«. (Pregovori 3:5, 6; Filipljanom 4:6, 7)

15. Kako je bilo »visoko mesto« danes ponižano in kako so ga »noge bednih« teptale?

¹⁵ Kako drugače se bo zgodilo s sovražniki Božjega ljudstva! »Ponižal je prebivalce višave, visoko mesto, ga podrl do tal, ga zrušil v prah: teptajo ga noge bednih, koraki nizkih.« (Izaija 26:5, 6, EI) Izaija tu morda spet meri na »visoko mesto« v Moabu ali pa morebiti na kakšno drugo mesto, kot je Babilon, ki je zares vzvišeno v prevzetnosti. Naj je tako ali drugače, Jehova je zamenjal vlogi, tako da sedaj »visoko mesto« teptajo ‚nizki in bedni‘. Danes ta prerokba povsem ustreza Babilonu Velikemu, še zlasti tako imenovanemu krščanstvu. To »visoko mesto« je bilo leta 1919 prisiljeno izpustiti  Jehovovo ljudstvo, kar je bil zanj ponižujoč padec. Jehovovo ljudstvo pa je potem začelo teptati svojega nekdanjega zavojevalca. (Razodetje 14:8) Kako? Tako, da je javno oznanjalo Jehovovo prihajajoče maščevanje nad mestom. (Razodetje 8:7–12; 9:14–19)

Hrepenenje po pravičnosti in Jehovovem »spominu«

16. Kakšen odličen zgled vdanosti je dal Izaija?

¹⁶ Izaija po tej zmagoslavni pesmi razodene, kako močno je sam vdan in kako je nagrajen za to, da služi Bogu pravičnosti. (Beri Izaija 26:7–9.) Prerok da dober zgled s tem, ko ‚čaka GOSPODA [Jehova, NW]‘ in hrepeni po Jehovovem »imenu« in »spominu«. Kaj pa je Jehovov spomin? V Drugi Mojzesovi knjigi 3:15, EI, beremo: »Jahve [. . .] je moje ime na veke in to je moje poznamenovanje [spomin moj, AC] od roda do roda.« Izaija zelo ceni Jehovovo ime in vse, kar to pomeni, tudi Božja pravična načela in poti. Vsi, ki tako ljubijo Jehova, imajo zagotovilo, da jih bo blagoslovil. (Psalm 5:8; 25:4, 5; 135:13; Ozea 12:5)

17. Katerih prednosti ne bodo deležni hudobni?

¹⁷ Vendar vsi ne ljubijo Jehova in njegovih visokih meril. (Beri Izaija 26:10.) Hudobni se v svoji trmi, tudi kadar so povabljeni, nočejo učiti pravičnosti, da bi vstopili v ‚deželo poštenosti‘ (NW), ki jo poseljujejo Jehovovi moralno in duhovno pošteni služabniki. Zato hudobni ‚ne bodo videli Jehovove visokosti‘ (NW). Ne bodo doživeli blagoslovov, ki jih bo uživalo človeštvo, potem ko bo Jehovovo ime posvečeno. Celo v novem svetu, ko bo vsa zemlja ‚dežela poštenosti‘, se nekateri  morda ne bodo odzvali na Jehovovo srčno dobrotljivost. Imena takšnih ne bodo zapisana v knjigi življenja. (Izaija 65:20; Razodetje 20:12, 15)

18. Kako so nekateri v Izaijevih dneh slepi po svoji lastni izbiri in kdaj bodo prisiljeni ‚videti‘ Jehova?

¹⁸ »GOSPOD, roka tvoja se je vzdignila, pa ne vidijo. A videli bodo gorečnost tvojo za to ljudstvo, in bodo osramočeni; da, ogenj pokonča nasprotnike tvoje.« (Izaija 26:11) V Izaijevih dneh se je Jehovova roka pokazala visoko, takrat ko je Jehova zaščitil svoje ljudstvo, tako da je ukrepal proti sovražnikom. Toda večina tega ni spoznala. Takšni, ki so po svoji lastni izbiri duhovno slepi, bodo nazadnje prisiljeni ‚videti‘ oziroma priznati Jehova, ko jih bo pogoltnil ogenj njegove gorečnosti. (Zefanija 1:18) Bog nekoč pozneje Ezekielu reče: »Morali bodo spoznati, da sem jaz Jehova.« (Ezekiel 38:23, NW)

‚Kogar Jehova ljubi, tega disciplinira‘

19., 20. Zakaj in kako Jehova disciplinira svoje ljudstvo in komu to discipliniranje koristi?

¹⁹ Izaija se zaveda, da se imajo njegovi rojaki za ves mir in blaginjo, ki ju uživajo, zahvaliti Jehovovemu blagoslovu. »Za nas pa, GOSPOD, pripraviš mir; saj si tudi dovršil vsa dela naša za nas.« (Izaija 26:12) Vendar je Juda kljub temu in navzlic dejstvu, da je Jehova dal svojemu ljudstvu možnost, da postane »kraljestvo duhovnikov in svet narod«, imel zelo spremenljivo zgodovino. (2. Mojzesova 19:6) Narod se je vedno znova vračal k čaščenju lažnih bogov. Zato so bili pogosto disciplinirani. Vendar pa je takšno discipliniranje dokaz Jehovove ljubezni, saj »kogar [. . .] Jehova ljubi, tega disciplinira«. (Hebrejcem 12:6, NW)

 ²⁰ Jehova svoje ljudstvo pogosto disciplinira tako, da drugim narodom, ‚drugim gospodarjem‘ (SSP), dovoli, da nad njim zagospodujejo. (Beri Izaija 26:13.) Tako leta 607 pr. n. š. dovoli Babiloncem, da jih odpeljejo v pregnanstvo. Ali jim to koristi? Trpljenje samo po sebi človeku gotovo ne koristi. Če pa se človek iz tega kaj nauči, se pokesa in je poslej vdan izključno Jehovu, takrat mu to gotovo koristi. (5. Mojzesova 4:25–31) Pa se kdo od Judov resnično pobožno pokesa? Se! Izaija v prerokbi pove: »Samo s teboj združeni hvalno spominjamo imena tvojega.« Judje so po vrnitvi iz ujetništva leta 537 pr. n. š. še večkrat potrebni discipliniranja, vendar za druge grehe, nikoli več zato, ker bi se pustili zapeljati čaščenju bogov iz kamna.

21. Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki zatirajo Božje ljudstvo?

²¹ Kaj pa tisti, ki so Juda zasužnjevali? »[Nebogljeni, NW] mrliči so, ne vstanejo več: zato ker si jih obiskal in pogubil, in pokončal si ves njih spomin.« (Izaija 26:14) Babilon bo moral trpeti za krutosti, ki jih je prizadejal Jehovovemu izvoljenemu narodu. Jehova bo po Medijcih in Perzijcih ponosni Babilon uničil in osvobodil svoje pregnano ljudstvo. To veliko mesto, Babilon, bo nebogljeno, kakor da bi bilo mrtvo. Nazadnje ga ne bo več.

22. Kako je bilo Božje ljudstvo v današnjih dneh že blagoslovljeno?

²² V sodobni izpolnitvi je bil ostanek očiščenega duhovnega Izraela rešen iz Babilona Velikega in spet postavljen v Jehovovo službo leta 1919. Oživljeni maziljeni kristjani so se zagnano lotili svojega dela, oznanjevanja. (Matevž 24:14) Jehova pa jih je za to blagoslovil s porastom, celo z veliko množico ‚drugih ovc‘, da bi mu tako vsi skupaj služili. (Janez 10:16) »Pomnožil  si ta narod, o GOSPOD, pomnožil si ta narod, poveličal si sebe; razširil si vse meje dežele. GOSPOD, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.« (Izaija 26:15, 16)

»Vstanejo«

23. a) Do katerega izrednega prikaza Jehovove moči je prišlo leta 537 pr. n. š.? b) Do katerega podobnega prikaza je prišlo leta 1919 n. š.?

²³ Izaija se zopet povrne k razmeram, v katerih je živel Juda, ko je bil še v babilonskem ujetništvu. Narod primerja z žensko, ki ima porodne popadke, pa brez pomoči ne more roditi. (Beri Izaija 26:17, 18.) Pomoč pride leta 537 pr. n. š. Takrat se Jehovovo ljudstvo vrne v svojo domovino, z željo, da obnovi tempelj in pravo čaščenje. Narod je takrat pravzaprav obujen od mrtvih. »Ožive mrtveci tvoji; mrtva trupla moja vstanejo. Zbudite se in veselo pojte, kateri prebivate v prahu! kajti rosa svetlobe je rosa tvoja, in zemlja izvrže mrtve.« (Izaija 26:19) Zares izreden prikaz Jehovove moči! In kako velik prikaz je bil, ko so se te besede izpolnile leta 1919 v duhovnem pomenu! (Razodetje 11:7–11) Kako se že veselimo časa, ko se bodo te besede tudi dobesedno izpolnile v novem svetu in bodo mrtvi ‚zaslišali Jezusov glas in prišli‘ iz grobov! (Janez 5:28, 29)

24., 25. a) Kako so morda Judje leta 539 pr. n. š. ubogali Jehovovo zapoved, naj se skrijejo? b) Na kaj morda merijo ‚hrami‘ v našem času in kakšno stališče moramo do njih razvijati?

²⁴ Da pa bi zvesti lahko uživali duhovne blagoslove, obljubljene po Izaiju, morajo ubogati Jehovove zapovedi: »Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza. Zakaj, glej, GOSPOD prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije  kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.« (Izaija 26:20, 21; primerjaj Zefanija 1:14.) Ta odlomek se je morda prvič izpolnil leta 539 pr. n. š., ko so Medijci in Perzijci pod vodstvom kralja Cira zavzeli Babilon. Grški zgodovinar Ksenofon piše, da je Cir, ko je vstopil v Babilon, vsem zapovedal, naj ostanejo v svojih domovih, ker da je njegovi konjenici »naročeno, naj ubije vsakega, ki bi ga našli zunaj«. Danes bi lahko bili ‚hrami‘ iz te prerokbe tesno povezani z več deset tisoč občinami Jehovovega ljudstva po svetu. Te občine bodo tudi v prihodnosti ključnega pomena v našem življenju, celo med ‚veliko stisko‘. (Razodetje 7:14) Kako nujno je zato, da ohranimo pravilen odnos do občine in se z njo redno družimo! (Hebrejcem 10:24, 25)

²⁵ Satanov svet se bo kmalu končal. Ne vemo še, kako bo Jehova zaščitil svoje ljudstvo med tem strah zbujajočim časom. (Zefanija 2:3) Vemo pa, da bo naše preživetje odvisno od tega, ali bomo verovali v Jehova ter mu ostali zvestovdani in poslušni.

26. Kaj je ‚leviatan‘ v Izaijevih dneh in kaj v našem času ter kaj se bo na koncu zgodilo s to ‚morsko pošastjo‘?

²⁶ Izaija s pogledom na tisti čas prerokuje: »Tisti dan bo GOSPOD kaznoval z mečem svojim, trdim in velikim in močnim, leviatana, hitro bežečo kačo, in leviatana, kačo zvito, in ubije zmaja [morsko pošast, NW], ki je v morju.« (Izaija 27:1) V prvi izpolnitvi se ‚leviatan‘ nanaša na dežele, po katerih je bil Izrael razkropljen, na primer Babilon, Egipt in Asirija. Te dežele Jehovovemu ljudstvu niso mogle preprečiti, da se ob določenem času ne bi vrnilo v svojo domovino. Kdo pa je novodobni leviatan? Izkazalo se je, da je to Satan, »kača  stara«, in njegova hudobna stvarnost tukaj na zemlji, ki je njegovo bojno sredstvo proti duhovnemu Izraelu. (Razodetje 12:9, 10; 13:14, 16, 17; 18:24) ‚Leviatan‘ je Božje ljudstvo izpustil iz svojega prijema leta 1919, kmalu pa bo tudi popolnoma izginil, ko bo Jehova ‚ubil morsko pošast‘. Naj se do takrat ‚leviatan‘ še tako trudi proti Jehovovemu ljudstvu, v tem ne bo imel uspeha. (Izaija 54:17)

 ‚Vinograd penečega vina‘

27., 28. a) S čim je Jehovov vinograd napolnil vso zemljo? b) Kako Jehova ščiti svoj vinograd?

²⁷ Izaija zdaj v drugi pesmi čudovito upodobi rodovitnost Jehovovega osvobojenega ljudstva: »Tisti dan prepevajte o prekrasnem vinogradu [o vinogradu penečega vina, NW]: Jaz, GOSPOD, ga stražim, vsak trenotek ga  bom močil; da ga kdo ne oškodi, ga bom stražil noč in dan.« (Izaija 27:2, 3) Ostanek duhovnega Izraela je skupaj s svojimi marljivimi sodelavci zares napolnil vso zemljo z duhovnim pridelkom. Kakšen razlog za praznovanje, za pesem! Vse zasluge za to pa gre pripisati Jehovu, ki za svoj vinograd tako ljubeče skrbi. (Primerjaj Janez 15:1–8.)

²⁸ Da, Jehovovo nekdanjo jezo je zamenjala radost! »Srda ni pri meni. O da bi imel trnje in grmovje pred seboj, v boju bi stopal po njem, požgal bi ga hkratu docela! Ali pa naj se izroči v varstvo meni, sklene mir z menoj, sklene naj mir z menoj!« (Izaija 27:4, 5) Da bi vinska trta še vedno dajala veliko »penečega vina«, Jehova poseka in pogoltne kakor ogenj vsak grmovju podoben vpliv, ki bi lahko izpridil njegov vinograd. Zato naj nihče ne ogroža blaginje krščanske občine! Raje naj se vsak ‚izroči Jehovu v varstvo‘ in ga prosi milosti in zaščite. Tako bo dosegel mir z Bogom, to pa je nekaj tako pomembnega, da Izaija o tem kar dvakrat spregovori. In kakšen bo izid? »V prihodnjih dneh se ukoreni Jakob, Izrael bo cvetel in popke poganjal; in napolnijo površje vsega sveta s sadom.« (Izaija 27:6) * Izpolnitev te vrstice je zares čudovit dokaz Jehovove moči! Maziljeni kristjani po letu 1919 napolnjujejo zemljo s »sadom«, s hranljivo duhovno hrano. Zaradi tega se jim pridružuje milijone zvestovdanih drugih ovc, ki skupaj z njimi »služijo [Bogu] noč in dan«. (Razodetje 7:15) Sredi pokvarjenega sveta se radostno ravnajo po njegovih vzvišenih merilih. In Jehova jih zato blagoslavlja s porastom. Zato nikoli ne izgubimo izpred oči veličastne prednosti, da smo deležni ‚sadu‘ in ga lahko z lastnim vzklikom hvale posredujemo še drugim!

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Okvir na strani 285]

 ‚Velika trobenta‘ oznani svobodo

Judove bolečine se še povečajo leta 607 pr. n. š., ko Jehova disciplinira svoj trmasti narod s pregnanstvom. (Beri Izaija 27:7–11.) Narodov greh je prevelik, da bi se ga dalo pokriti z živalskimi žrtvami. Torej, kakor je mogoče ovce ali koze razpoditi s »strašljivim krikom« (NW) ali pa listje odpihniti s »silovitim dihom«, tako Jehova izžene Izrael iz njegove domovine. Zato lahko celo šibka ljudstva, primerjana z žensko, poberejo to, kar še ostane v deželi.

Vendar pa pride tudi čas, da Jehova svoje ljudstvo reši iz ujetništva. Osvobodi jih, kakor osvobodi kmet olive, ki so tako rekoč ujetnice na drevesu. »Zgodi se tisti dan, da bo GOSPOD sadje otepal od toka Evfrata do potoka Egiptovskega, in vi boste zbrani vkup, drug k drugemu, o sinovi Izraelovi. In tisti dan se zatrobi na veliko trobento, in pridejo oni, ki so bili blizu pogina v deželi Asirski in ki so bili pregnanci v deželi Egiptovski, in molili bodo GOSPODA na sveti gori v Jeruzalemu.« (Izaija 27:12, 13) Cir po svoji zmagi leta 539 pr. n. š. izda odlok o osvoboditvi vseh Judov v njegovem imperiju in s tem zajame tudi tiste v Asiriji in Egiptu. (Ezra 1:1–4) To je tako, kakor bi se oglasila ‚velika trobenta‘, kakor bi odmevala hvalnica svobode za Božje ljudstvo.

 [Slike na strani 275]

»Gostovanje z mastnimi jedili.«

[Slika na strani 277]

Babilon teptajo noge njegovih nekdanjih zapornikov

 [Slika na strani 278]

»Stopi v hrame svoje.«