Devetindvajseto poglavje

Kralj je za svojo vero poplačan

Izaija 36:1–39:8

1., 2. Kako se je Ezekija izkazal za boljšega kralja od Ahaza?

EZEKIJA je zakraljeval na Judovem, ko mu je bilo 25 let. Za kakšnega vladarja se je izkazal? Ali je hodil po stopinjah svojega očeta, kralja Ahaza, in svoje podložnike navajal, naj služijo krivim bogovom? Ali pa je ljudstvo vodil v čaščenju Jehova, kakor je to delal njegov prednik, kralj David? (2. kraljev 16:2)

² Že kmalu zatem, ko je zasedel prestol, je postalo očitno, da namerava ‚delati, kar je prav v očeh GOSPODOVIH‘. (2. kraljev 18:2, 3) V prvem letu je odredil, naj se popravi Jehovov tempelj in ponovno začne s tempeljsko službo. (2. letopisov 29:3, 7, 11) Nato je organiziral veliko praznovanje pashe, na katero je povabil ves narod, tudi desetere severne Izraelove rodove. To je bilo zares nepozabno praznovanje! Podobnega ni bilo že vse od dni kralja Salomona. (2. letopisov 30:1, 25, 26)

3. a) Kaj so storili prebivalci Izraela in Juda, ki so bili navzoči na pashi, katero je organiziral Ezekija? b) Kaj se današnji kristjani naučijo iz odločnega ukrepanja teh, ki so bili navzoči na pashi?

³ Ob koncu praznovanja pashe so navzoči posekali ašere, strli svete stebre, razvalili višave in oltarje krivim bogovom, zatem pa se vrnili v svoja mesta, odločeni, da bodo služili pravemu Bogu. (2. letopisov 31:1) Kako  drugačno versko stališče je bilo to od tistega prej! Pravi kristjani se iz tega lahko naučijo, kako pomembno je, da ‚ne opuščajo zbora svojega‘. Takšna zbiranja, bodisi v domačih občinah ali pa večja, kot so zbori in zborovanja, so ključnega pomena, saj jih na njih bratje in sestre kakor tudi Božji duh hrabrijo in vzgibavajo k temu, ‚da se izpodbujajo k ljubezni in k dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:23–25)

Vera na preizkušnji

4., 5. a) Kako je Ezekija pokazal, da ni odvisen od Asirije? b) Kako je Senaherib ukrepal proti Judu in kaj Ezekija stori, da bi se izognil takojšnjega napada na Jeruzalem? c) Kako se Ezekija pripravi na obrambo Jeruzalema pred Asirci?

⁴ Jeruzalem čakajo še hude preizkušnje. Ezekija je pretrgal zavezništvo, ki ga je njegov brezverni oče, Ahaz, sklenil z Asirci. Premagal je celo Filistejce, ki so asirski zavezniki. (2. kraljev 18:7, 8) To asirskega kralja razjezi. Zato beremo: »Zgodilo se je v štirinajstem letu kralja Ezekija, da je šel Senaherib, kralj asirski, gori zoper vsa utrjena mesta Judova in se jih polastil.« (Izaija 36:1)  Ezekija pristane na plačilo zelo visokega davka Senaheribu, 300 talentov srebra in 30 talentov zlata, verjetno v upanju, da bo Jeruzalem tako zaščitil pred takojšnjim napadom neusmiljene asirske vojske. * (2. kraljev 18:14)

⁵ Ker Ezekija v kraljevi zakladnici ne najde dovolj zlata in srebra za plačilo davka, pobere še iz templja kar se da največ dragocenih kovin. Sname tudi tempeljska vrata, ki so prevlečena z zlatom, in jih pošlje Senaheribu. Asirec je zadovoljen, toda le za nekaj časa. (2. kraljev 18:15, 16) Očitno Ezekija nazadnje spozna, da Asirci Jeruzalema ne bodo pustili pri miru za dolgo. Zato se je treba pripraviti. Zajezijo vodne vire, iz katerih bi se lahko napadajoči Asirci oskrbovali z vodo. Ezekija prav tako utrdi jeruzalemske obrambne objekte in si naredi zalogo orožja, »veliko orožja in ščitov«. (2. letopisov 32:4, 5)

6. Komu Ezekija zaupa?

⁶ Vendar Ezekija zaupa Jehovu nad vojskami, ne pa bistroumnim vojaškim taktikam ali obrambnim sredstvom. Svoje vojaške poveljnike spodbudi: »Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne plašite se pred asirskim kraljem, ne pred vso to množico, ki je pri njem! Zakaj večji je z nami nego ž njim: ž njim je mesena roka, z nami pa je GOSPOD, naš Bog, da nam pomaga in za nas vodi boj.« Ljudstvo se je odzvalo in se »po besedah Judovega kralja Ezekíja opogumilo« (SSP). (2. letopisov 32:7, 8) Ko bomo sedaj pregledovali poglavja od 36 do 39 iz Izaijevega prerokovanja, si v mislih naslikajte vznemirljive dogodke, ki so sledili.

 Rabsak nastopi

7. Kdo je Rabsak in zakaj ga pošljejo v Jeruzalem?

⁷ Senaherib odpošlje Rabsaka (ni osebno ime, ampak vojaški naslov) skupaj z dvema drugima dostojanstvenikoma v Jeruzalem z zahtevo, naj se mesto preda. (2. kraljev 18:17) Ti se zunaj mestnega obzidja sestanejo s trojico Ezekijevih predstavnikov: z Eljakimom, nadzornikom Ezekijevega dvorca, pisarjem Sebnom in Joahom, Asafovim sinom, letopiscem. (Izaija 36:2, 3)

8. Kako skuša Rabsak zlomiti odpor Jeruzalema?

⁸ Rabsak ima pred sabo jasen cilj: pregovoriti Jeruzalem, da se vda brez boja. Na začetku po hebrejsko zavpije: »Kakšno upanje je to, na katero se zanašaš? [. . .] Na koga se torej zanašaš, da si se mi uprl?« (Izaija 36:4, 5) Nato se prestrašenim Judom posmehne in jih spomni, da so popolnoma osamljeni. Na koga se sploh lahko obrnejo po pomoč? Na tisti ‚zlomljen trst‘, na Egipt? (Izaija 36:6) Egipt je zdaj res kakor zlomljen trst. Ta nekdanja svetovna sila je začasno pravzaprav pod gospostvom Etiopije in sedanji faraon, kralj Tirhak, ni Egipčan, ampak Etiopec. Poleg tega pa ga bo kmalu porazila Asirija. (2. kraljev 19:8, 9) Egipt še sam sebe ne more rešiti, kako bi potem lahko pomagal Judu.

9. Kaj očitno navede Rabsaka do sklepa, da je Jehova zavrgel svoje ljudstvo, in kakšna so dejstva?

⁹ Rabsak zdaj zatrjuje, da se Jehova ne bo bojeval za svoje ljudstvo, ker da z njim ni zadovoljen. Takole pravi: »Ako mi pa porečeš: V GOSPODA, Boga svojega, upamo! ali ni on tisti, čigar višave in oltarje je odpravil Ezekija.« (Izaija 36:7) Resnica je seveda drugačna. Judje s tem, ko so podrli višave in oltarje v deželi, še zdaleč  niso zavrnili Jehova, s tem so se dejansko k njemu vrnili.

10. Zakaj številčnost Judovih branilcev ni pomembna?

¹⁰ Rabsak nato spomni Jude, da so, vojaško gledano, veliko slabši od Asircev. Posmehljivo jih izzove: »Dam ti dvakrat tisoč konj, ako boš imel jezdecev, da jih posadiš nanje.« (Izaija 36:8) Toda ali je sploh pomembno, kako številna je judovska izurjena konjenica? Seveda ne, saj rešitev Judov ni odvisna od vojaške premoči. V Pregovorih 21:31 je to takole pojasnjeno: »Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA.« Rabsak še trdi, da Jehova blagoslavlja Asirce in ne Jude, češ da se Asirci sicer nikoli ne bi mogli prebiti tako daleč na Judovo ozemlje. (Izaija 36:9, 10)

11., 12. a) Zakaj Rabsak hoče govoriti »po judovsko« in s čim hoče skušati Jude, ki poslušajo? b) Kako morda Rabsakove besede vplivajo na Jude?

¹¹ Ezekijeve predstavnike skrbi, kako bodo Rabsakove trditve vplivale na može, ki so stali na vrhu mestnega obzidja in so lahko vse slišali. Zato ti judovski uradniki prosijo: »Govóri, prosim, hlapcem svojim po sirsko, saj razumemo, in ne govori nam po judovsko, ker sliši ljudstvo, ki je na zidovju.« (Izaija 36:11) Toda Rabsak ne namerava govoriti po sirsko. V Jude hoče zasejati dvom in strah, da bi se ti predali, Asirci pa bi lahko Jeruzalem osvojili brez boja! (Izaija 36:12) Zato Asirec spet spregovori »po judovsko«. Jeruzalemčane posvari: »Naj vas ne prekani Ezekija, kajti ne bo vas mogel oteti.« Zatem pa hoče poslušalce skušati s tem, da jim prikaže, kako bi lahko Judje živeli pod asirsko vlado: »Pogodite se z menoj za mir in pridite k meni ter jejte vsak svoje trte sad in vsak svoje smokve sad in pijte vsak svojega  vodnjaka vodo, dokler ne pridem ter vas vzamem v deželo, podobno vaši deželi, v deželo, kjer je obilo žita in vina, kruha in vinogradov.« (Izaija 36:13–17)

¹² To leto Judje ne bodo imeli žetve, saj zaradi asirskega napada niso mogli ničesar posejati. Zato se možem, ki poslušajo na obzidju, gotovo zdi obet, da bi lahko jedli sočno grozdje in pili hladno vodo, zelo vabljiv. Toda Rabsak še ni nehal slabiti volje Judov.

13., 14. Zakaj to, kar se je zgodilo s Samarijo, nima nobene zveze s položajem Juda, čeprav Rabsak zatrjuje obratno?

¹³ Rabsak zdaj na dan privleče še eno besedno orožje, še en argument. Jude posvari, naj ne verjamejo Ezekiju, če ta morda govori: »GOSPOD nas bo rešil!« Rabsak Jude spomni, da samarijski bogovi niso mogli preprečiti Asircem, da ti ne bi premagali deseterih rodov. In kako je bilo z bogovi drugih narodov, ki jih je osvojila Asirija? »Kje so bogovi Hamáta in Arpáda?« sprašuje. »Kje bogovi Sefarvájima? So morda rešili Samarijo iz mojih rok?« (Izaija 36:18–20, SSP)

¹⁴ Rabsak, ki časti krive bogove, seveda ne razume, da je med odpadniško Samarijo in Jeruzalemom pod vodstvom Ezekija velika razlika. Samarijski krivi bogovi niso mogli rešiti desetrodovnega kraljestva. (2. kraljev 17:7, 17, 18) Jeruzalem pa je pod vodstvom Ezekija obrnil hrbet krivim bogovom in začel spet služiti Jehovu. Vendar pa se trojica judovskih predstavnikov ne trudi tega razlagati Rabsaku. »Oni so molčali in mu niso odgovorili besede, zakaj kraljev ukaz je velel: Ne odgovarjajte mu!« (Izaija 36:21) Eljakim, Sebna in Joah se vrnejo k Ezekiju in mu uradno poročajo o tem, kaj je govoril Rabsak. (Izaija 36:22)

 Ezekija se odloči

15. a) Kaj se mora zdaj odločiti Ezekija? b) Kaj Jehova zagotovi svojemu ljudstvu?

¹⁵ Kralj Ezekija se mora sedaj odločiti. Ali se bo Jeruzalem predal Asircem, se bo pridružil egiptovskim silam, ali pa bo branil svoj položaj in se bojeval? Ezekija je pod velikim pritiskom. Eljakima in Sebna skupaj s starešinami duhovnikov pošlje k preroku Izaiju, naj o vsem povpraša Jehova, sam pa gre v Jehovov tempelj. (Izaija 37:1, 2) Kraljevi poslanci pridejo oblečeni v raševino k Izaiju in rečejo: »Dan stiske in strahovanja in zasramovanja je ta dan [. . .] Morda bo slišal GOSPOD, Bog tvoj, besede Rabsakove, ki ga je poslal kralj asirski,  gospod njegov, sramotit Boga živega, in bo kaznoval besede, ki jih je slišal GOSPOD, Bog tvoj.« (Izaija 37:3–5) Da, Asirci izzivajo živega Boga! Ali se bo Jehova kaj odzval na njihovo sramotenje? Jehova po Izaiju Judom zagotovi: »Ne boj se spričo tistih besed, ki si jih slišal, s katerimi so me preklinjali hlapci kralja asirskega. Glej, jaz mu vdahnem duha, da začuje glas in se vrne v deželo svojo, in storim, da pade od meča v deželi svoji.« (Izaija 37:6, 7)

16. Kakšna pisma pošlje Senaherib?

¹⁶ Rabsaka medtem pokličejo drugam, k Senaheribu, da se skupaj z njim bojuje v Libni. Z Jeruzalemom se  bo Senaherib ukvarjal pozneje. (Izaija 37:8) Vendar pa z Rabsakovim odhodom pritisk na Ezekija ni nič manjši. Senaherib mu pošlje grozilna pisma, v katerih piše, kaj lahko Jeruzalemčani pričakujejo, če se ne predajo: »Sam si slišal, kar so storili kralji asirski vsem drugim deželam, pokončavši jih docela, in ti bi se otel? So li mar oteli bogovi narodov tiste, ki so jih pogubili očetje moji [. . .]? Kje je kralj hamatski in kralj arpadski in kralj mesta Sefarvaima, Hene in Ive?« (Izaija 37:9–13) Asirec pravzaprav pravi, da se nima pomena upirati, saj bo to prineslo le še več težav!

17., 18. a) Kaj navede Ezekija, da prosi Jehova za zaščito? b) Kako Jehova po Izaiju odgovori Asircu?

¹⁷ Ezekija, močno zaskrbljen nad tem, kakšne posledice bi lahko imela njegova odločitev, v templju razgrne Senaheribova pisma pred Jehovom. (Izaija 37:14) Iz vsega srca moli k Jehovu in ga milo prosi, naj sliši Asirčeve grožnje. Svojo molitev sklene takole: »Sedaj torej, GOSPOD, Bog naš, reši nas iz roke njegove, da bi spoznali vsa kraljestva na zemlji, da si ti GOSPOD, ti edini.« (Izaija 37:15–20) Očitno je torej, da Ezekija ne skrbi najbolj to, kako se bo sam rešil, temveč predvsem to, da se ne bi na Jehovovo ime zgrnila sramota, če bi Asirija premagala Jeruzalem.

¹⁸ Jehova na Ezekijevo molitev odgovori po Izaiju. Jeruzalem se ne sme predati Asiriji. Braniti mora svoj položaj. Izaija, kakor da bi govoril Senaheribu, pogumno pove Jehovovo sporočilo, namenjeno temu Asircu: »Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska, za teboj [posmehljivo] maje glavo hči jeruzalemska.« (Izaija 37:21, 22) Jehova mu nato v bistvu reče: ‚Kdo si ti, da sramotiš Svetega Izraelovega? Poznam te. Za velikim  stremiš, veliko se hvališ. Zaupaš v svojo vojaško moč in osvojil si že veliko ozemlja. Toda nisi nepremagljiv. Jaz ti bom prekrižal načrte. Premagal te bom. Takrat bom storil s tabo, kakor si ti ravnal z drugimi. Obroček ti bom dal v nos in te vodil nazaj v Asirijo!‘ (Izaija 37: 23–29)

»To naj ti bo v znamenje«

19. Katero znamenje je dal Jehova Ezekiju in kaj je to pomenilo?

¹⁹ Kakšno jamstvo ima Ezekija, da se bo Izaijeva prerokba res izpolnila? Jehova odgovarja: »To naj ti bo v znamenje: letos jejte lanski presežek, drugo leto podrastek [žito, ki samo zraste, NW], tretje leto pa sejte in žanjite, zasajajte vinograde in jejte njihov sad.« (Izaija 37:30, SSP) Jehova bo Judom v tem brezizhodnem položaju priskrbel hrano. Ker so bili pod asirsko okupacijo, res niso mogli saditi in sejati, toda lahko se bodo preživljali s tem, kar jim je ostalo od zadnje žetve. Drugo leto pa je sobotno leto in morajo kljub svoji stiski pustiti polja počivati. (2. Mojzesova 23:11) Jehova obljublja, da bo na poljih pognalo dovolj žita za preživetje, če bodo le poslušali njegov glas. Naslednje leto pa bodo lahko kakor ponavadi sejali in uživali sadove svojega dela.

20. Kako bodo tisti, ki bodo preživeli asirski napad, »poganjali zopet korenine spodaj in rodili sad zgoraj«?

²⁰ Jehova zdaj svoje ljudstvo primerja z rastlino, ki jo je težko izpuliti s korenino vred: »Ohranjenci hiše Judove [. . .] bodo poganjali zopet korenine spodaj in rodili sad zgoraj.« (Izaija 37:31, 32) Tako je: tistim, ki zaupajo Jehovu, se ni treba česa bati. Oni in njihovi otroci bodo za stalno nastanjeni v deželi.

21., 22. a) Kaj je prerokovano za Senaheriba? b) Kako in kdaj se izpolnijo Jehovove besede o Senaheribu?

 ²¹ Kako pa je z asirskimi grožnjami Jeruzalemu? Jehova odgovarja: »Ne pride v to mesto in pšic ne sproži sem, tudi ščita mu ne postavi nasproti in nasipov ne napravi zoper njega. Po istem potu, po katerem je prišel, se vrne, v to mesto pa ne pride.« (Izaija 37:33, 34) Med Asirijo in Jeruzalemom torej sploh ne bo nobenega boja. In na veliko presenečenje ne bodo brez boja poraženi Judje, temveč Asirci.

 ²² Jehova svojo besedo uresniči tako, da pošlje angela, ki pokonča smetano Senaheribove vojske, 185.000 mož. To se očitno zgodi v Libni. Senaherib se zjutraj zbudi sam in okoli sebe zagleda voditelje, poveljnike in močne može iz svoje vojske mrtve. Ves osramočen se vrne v Ninive, toda kljub odmevnemu porazu ostaja trmasto vdan svojemu krivemu bogu Nisroku. Nekaj let zatem ga, ravno ko se klanja v Nisrokovem templju, umorita njegova sinova. In spet se je pokazalo, da neživi Nisrok ne more reševati. (Izaija 37:35–38)

Ezekiju se vera še bolj okrepi

23. V kakšni stiski se znajde Ezekija, ko Senaherib prvič pride zoper Judovo, in kaj vse je s to stisko povezano?

²³ Nekako ob istem času, ko Senaherib prvič pride zoper Juda, Ezekija zelo zboli. Izaija mu pove, da bo umrl. (Izaija 38:1) Tega 39-letnega kralja to zelo potre. Ne skrbi ga samo zase, temveč tudi za prihodnost ljudstva. Jeruzalem in Juda sta v nevarnosti, da ju napadejo Asirci. Kdo bo vodil boj, če Ezekija umre? Ezekija takrat še ni imel sina, ki bi ga nasledil na vladarskem prestolu. Zato v goreči molitvi roti Jehova, naj se ga usmili. (Izaija 38:2, 3)

24., 25. a) Kako Jehova velikodušno odgovori na Ezekijevo molitev? b) Kakšen čudež glede na opis iz Izaija 38:7, 8 naredi Jehova?

²⁴ Izaija je še vedno na dvoriščih palače, ko ga Jehova spet pošlje nazaj k postelji potrtega kralja z drugim sporočilom: »Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, dnem tvojim pridenem petnajst let. In iz roke kralja asirskega otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto.« (Izaija 38:4–6; 2. kraljev 20:4, 5) Jehova bo svojo obljubo potrdil še z nenavadnim znamenjem: »Glej,  pomaknil bom senco na stopnicah, ki se v soncu spušča po Aházovem stopnišču, za deset stopnic nazaj.« (Izaija 38:7, 8a, SSP)

²⁵ Po besedah judovskega zgodovinarja Jožefa je bilo v kraljevi palači stopnišče, verjetno s stebrom nekje ob njem. Ko so sončni žarki oplazili steber, se je na stopnicah pokazala senca. Človek je lahko čez dan meril čas tako, da je opazoval premikanje sence po stopnicah. Zdaj bo Jehova naredil čudež. Ko se bo senca kot običajno spuščala po stopnicah, se bo nenadoma po isti poti pomaknila za deset stopnic nazaj. Kdo je že kdaj slišal za kaj takega? Biblija pove: »In sonce se je vrnilo za deset stopnic nazaj po stopnicah, ki jih je prešlo.« (Izaija 38:8b, SSP) Ezekija kmalu zatem okreva. Novica o tem seže celo do Babilona. Ko babilonski kralj to sliši, pošlje v Jeruzalem svoje sle, da bi se prepričal, ali je to res.

26. Kaj je eden od rezultatov podaljšanja Ezekijevega življenja?

²⁶ Približno tri leta po čudežni ozdravitvi se Ezekiju rodi prvi sin, Manase. Ko Manase odraste, ne pokaže prav nobene hvaležnosti Bogu za izkazano usmiljenje, brez katerega se on nikoli ne bi rodil! Večino svojega življenja počne, kar je zares hudo v Jehovovih očeh. (2. letopisov 32:24; 33:1–6)

Slaba presoja

27. Kako vse Ezekija izrazi hvaležnost Jehovu?

²⁷ Ezekija je enako, kakor njegov prednik David, veren mož. Zelo ceni Božjo Besedo. Glede na zapis iz Pregovorov 25:1 je poskrbel, da se je zbrala snov za besedilo, ki ga danes najdemo v Pregovorih od 25. do 29. poglavja. Nekateri menijo, da je spisal tudi 119. psalm. Z  ganljivo pesmijo, ki jo v znak hvaležnosti spesni po ozdravitvi, pokaže, da je mož globokih čustev. Pesem sklene z mislijo, da je za človeka v življenju najpomembnejše to, da lahko hvali Jehova v njegovem templju »vse dni svojega življenja« (SSP). (Izaija 38:9–20) Naj bodo tudi naši občutki glede čistega čaščenja podobni njegovim!

28. Kako se Ezekija nekaj časa po čudežni ozdravitvi zmoti v presoji?

²⁸ Ezekija je res zvest, a tudi nepopoln. Nekaj časa po tem, ko ga Jehova ozdravi, se hudo zmoti v presoji. Izaija pripoveduje: »V tistem času je poslal Merodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil zbolel in zopet okreval. In Ezekija se jih je oveselil in jim pokazal hišo dragocenosti svojih: srebro, zlato, dišave in najboljše olje, in vso orožnico svojo in vse, kar je bilo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi in pod vso oblastjo njegovo, da bi jim tega Ezekija ne bil razkazal.« (Izaija 39:1, 2) *

29. a) Kaj je morda Ezekija navedlo, da je pokazal svoje bogastvo babilonski delegaciji? b) Kakšne bodo posledice Ezekijeve zgrešene presoje?

²⁹ Asirija tudi potem, ko doživi tako boleč poraz po Jehovovem angelu, še naprej grozi mnogim narodom, tudi Babilonu. Ezekija je zato morda želel narediti vtis na babilonskega kralja kot morebitni bodoči zaveznik. Vendar Jehova noče, da bi se Judje družili s svojimi sovražniki.  Hoče, da zaupajo njemu! Jehova Ezekiju po preroku Izaiju razkrije, kaj se bo zgodilo v prihodnosti: »Pridejo dnevi, ko se odnese v Babilon vse, kar je v hiši tvoji in kar so nabrali očetje tvoji do tega dne; nič ne ostane [. . .] Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, in bodo dvorniki v palači babilonskega kralja.« (Izaija 39:3–7) Prav narod, na katerega je Ezekija hotel narediti vtis, bo nazadnje oplenil jeruzalemsko zakladnico, meščane pa si vzel za sužnje. Ezekija je z razkazovanjem svojega zaklada Babiloncem samo še spodbudil njihov že tako velik pohlep.

30. Kako je Ezekija pokazal dobro stališče?

³⁰ V Drugi knjigi letopisov 32:26, kjer odlomek očitno meri na dogodek, ko je Ezekija razkazal svoje zaklade Babiloncem, beremo: »Ko pa se je Ezekija ponižal zato, ker se je bilo prevzelo srce njegovo, s prebivalci jeruzalemskimi vred, ni prišel srd GOSPODOV nadnje v dnevih Ezekijevih.«

31. Kako so se stvari iztekle pri Ezekiju in kaj se iz tega naučimo mi?

³¹ Ezekija je bil kljub svoji nepopolnosti veren mož. Vedel je, da je njegov Bog, Jehova, resnična oseba, ki čuti. Kadar je bil pod pritiskom, je goreče molil k Jehovu in On mu je odgovoril. Bog Jehova mu je v preostalih letih življenja naklonil mir in Ezekija je bil za to hvaležen. (Izaija 39:8) Jehova bi moral biti tudi nam danes enako stvaren. Kadar se znajdemo v težavah, ga kakor Ezekija prosimo za modrost in izhod iz težav, saj »vsem daje obilo in nikomur ne oponaša«. (Jakob 1:5) Če bomo še naprej vztrajali in verovali v Jehova, smo lahko prepričani, da se bo izkazal kot »plačevalec tistim, ki ga iščejo,« zdaj in v prihodnosti. (Hebrejcem 11:6)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Slika na strani 383]

Kralj Ezekija zaupa v Jehova, ko stoji pred asirsko silo

 [Slika čez celo 384. stran]

[Slika na strani 389]

Kralj pošlje k Izaiju poslance, da bi izvedel za Jehovov sklep

[Slika na strani 390]

Ezekija moli, da bi se s porazom Asirije poveličalo Jehovovo ime

[Slika na strani 393]

Jehovov angel pomori 185.000 Asircev