Dvanajsto poglavje

Ne bojte se Asirca

Izaija 10:5–34

1., 2. a) Zakaj se je Jona, kot se s človeškega gledišča zdi, upravičeno postavil po robu nalogi, da oznanjuje Asircem? b) Kako so se Ninivljani odzvali na Jonovo sporočilo?

SREDI devetega stoletja pr. n. š. se je hebrejski prerok Jona, Amitajev sin, odpravil na nevarno pot v Ninive, glavno mesto asirskega imperija. Sporočiti je moral tehtno sporočilo. Jehova mu je bil namreč naročil: »Vstani, pojdi v Ninive, mesto veliko, in kliči zoper njega; kajti njih zloba je prišla gori predme.« (Jona 1:2, 3)

² Jona je sprva, ko je dobil nalogo, pobegnil v nasprotno smer, proti Tarsisu. In gledano s človeškega stališča se je upravičeno postavil po robu. Asirci so bili kruto ljudstvo. Prisluhnimo, kako je neki asirski monarh ravnal s svojimi sovražniki: »Poveljnikom sem porezal telesne ude [. . .] Marsikaterega ujetnika med njimi sem zažgal in mnoge sem ujel žive. Nekaterim sem porezal roke in prste, drugim pa nosove.« Pa vendar so se Ninivljani, ko jim je Jona končno le prenesel Jehovovo sporočilo, pokesali svojih grehov in Jehova je mestu tistikrat prizanesel. (Jona 3:3–10; Matevž 12:41)

Jehova vzame v roke ‚šibo‘

3. Kako se Izraelci na svarila Jehovovih prerokov odzovejo drugače od Ninivljanov?

³ Kaj pa Izraelci, katerim je Jona prav tako oznanjal, ali se ti odzovejo? (2. kraljev 14:25) Ne. Oni zavračajo  čisto čaščenje. Šli so celo tako daleč, da »so molili vso vojsko nebeško in služili Baalu«. A to še ni vse. »Darovali [so] svoje sinove in svoje hčere, vodeč jih skozi ogenj, in se pečali z vedeževanjem in čaranjem in se prodali, da bi delali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, da bi ga dražili v jezo.« (2. kraljev 17:16, 17) V nasprotju z Ninivljani se Izraelci ne odzovejo na svarila prerokov, ki jim jih pošilja Jehova. Zato se Jehova odloči za strožje ukrepe.

4., 5. a) Kdo naj bi bil ‚Asirec‘ in kako ga bo Jehova uporabil za ‚šibo‘? b) Kdaj Samarija pade?

⁴ Po Jonovem obisku Niniv asirska agresija za nekaj časa popusti. * Vendar se na začetku osmega stoletja pr. n. š. Asirija spet uveljavi kot vojaška sila in Jehova jo na osupljiv način uporabi. Prerok Izaija prenese Jehovovo svarilo severnemu, Izraelovemu kraljestvu: »Gorje Asircu, ki je šiba jeze moje in palica v roki njegovi togota moja! Nad hinavski rod ga pošljem in zoper ljudstvo, s katerim se srdim, mu dam povelje, da naj pleni plen in da naj ropa rop in naj jih potepta kakor na ulicah blato.« (Izaija 10:5, 6)

⁵ Kakšno ponižanje za Izraelce! »Šiba«, ki jo Bog uporabi za kaznovanje, je poganski narod, ‚Asirec‘. Leta 742 pr. n. š. začne asirski kralj Salmaneser V. oblegati Samarijo, glavno mesto odpadniškega izraelskega naroda. Samarija s svoje strateške lege, s kakih 90 metrov visokega griča, skoraj tri leta kljubuje sovražniku. Toda nobena človeška strategija ne more preprečiti uresničitve Božjega namena. Tako Samarija leta 740 pr. n. š. pade in poteptajo jo noge Asircev. (2. kraljev 18:10)

6. Kako Asirec prekorači to, kar ima zanj v mislih Jehova?

 ⁶ Resda Jehova Asirce uporabi, da bi njegovo ljudstvo nečesa naučili, toda Asirci ga ne priznavajo. Zato Jehova nadaljuje: »On [Asirec] seveda ne meni tako in srce njegovo ne misli tako; pogubiti mu je le namera in potrebiti narodov ne malo.« (Izaija 10:7) Jehova namerava imeti Asirca za orodje v svoji roki. Toda ta misli drugače. Njegovo srce ga sili, da snuje načrte za nekaj večjega, za osvojitev vsega tedaj znanega sveta!

7. a) Pojasnite poved »Niso li vsi knezi moji tudi kralji?«. b) Na kaj bi morali danes misliti vsi, ki zapustijo Jehova?

⁷ Mnogim neizraelskim mestom, ki jih je osvojil Asirec, so prej vladali kralji. Ti nekdanji kralji se morajo sedaj kot vazalni knezi podrejati asirskemu kralju, zato se ta res lahko baha: »Niso li vsi knezi moji tudi kralji?« (Izaija 10:8) Krivi bogovi znanih mest iz različnih narodov svojih častilcev niso mogli obvarovati pred uničenjem. In tudi bogovi, ki jih častijo prebivalci Samarije, kot so Baal, Moloh in zlati teleti, tega mesta ne bodo zaščitili. Ker je Samarija zavrgla Jehova, nikakor ne more pričakovati, da bo ta ukrepal v njeno korist. Naj vsak, ki danes zavrže Jehova, pomisli, kaj je doletelo Samarijo! Asirec se lahko upravičeno baha s Samarijo in drugimi mesti, ki jih je osvojil: »Ni li Kalno kakor Karkemiš? ni li Hamat kakor Arpad? ni li kakor Damask Samarija?« (Izaija 10:9) Zanj so vsa enaka, zanj so samo plen, ki ga mora vzeti.

8., 9. Zakaj gre Asirec že predaleč, ko si hoče prilastiti Jeruzalem?

⁸ Vendarle gre Asirec že predaleč s svojim bahanjem. Pravi namreč: »Kakor je roka moja dosegla kraljestva malikov, katerih rezane podobe so bile lepše od jeruzalemskih in samarijskih – ali ne bom, kakor sem storil  Samariji in malikom njenim, enako storil Jeruzalemu in njegovim podobam?« (Izaija 10:10, 11) Kraljestva, ki jih je Asirec že premagal, so imela veliko več podob kakor Jeruzalem in tudi več kakor Samarija. ‚Kaj mi zato lahko prepreči,‘ razmišlja, ‚da ne bi tudi Jeruzalemu storil tega, kar sem Samariji?‘

⁹ Bahač! Jehova mu ne bo dovolil zavzeti Jeruzalema. Je že res, da zgodovina Judovega podpiranja pravega čaščenja ni povsem brez madeža. (2. kraljev 16:7–9; 2. letopisov 28:24) Jehova je Juda posvaril, da bo zaradi svoje nezvestobe moral marsikaj pretrpeti med asirskim vdorom. Toda Jeruzalem bo obstal. (Izaija 1:7, 8) Ob Asirčevem vdoru kraljuje v Jeruzalemu Ezekija. Ezekija pa ni kakor njegov oče, Ahaz. Že kar prvi  mesec svojega vladanja spet odpre tempeljska vrata in obnovi čisto čaščenje! (2. letopisov 29:3–5)

10. Kaj Jehova obljublja glede Asirca?

¹⁰ Asirskega načrta o napadu na Jeruzalem torej Jehova ne odobrava. Jehova obljublja obračun s to predrzno svetovno silo: »Zgodi [se], ko Gospod dovrši vse delo svoje na gori Sionski in v Jeruzalemu, da bom kaznoval sad prevzetnega srca kralja asirskega in bahanje ponosnih oči njegovih.« (Izaija 10:12)

Naprej nad Juda in Jeruzalem!

11. Zakaj Asirec misli, da bo Jeruzalem lahek plen?

¹¹ Osem let po padcu severnega kraljestva, leta 740 pr. n. š., novi asirski monarh Senaherib krene proti Jeruzalemu. Izaija pesniško opiše Senaheribov ošabni načrt: »Premaknil sem ljudstvom meje in uplenil sem njih zaklade in pahnil kot mogočnjak s prestolov nje, ki so na njih sedeli: in roka moja je dosegla kakor gnezdo bogastvo ljudstev, in kakor bi pobiral jajca zapuščena, sem obral vso deželo [zemljo, SSP], in ni ga bilo, da bi bil ganil s perutjo ali odprl usta ali začivkal.« (Izaija 10:13, 14) Senaherib razmišlja: če so druga mesta padla in Samarije ni več, potem bo Jeruzalem lahek plen! Mesto se bo sicer morda nekako malodušno bojevalo, toda njegovi prebivalci bodo hipoma, ne da bi kdor koli začivkal, podjarmljeni, oropani bogastva, kakor bi kdo iz zapuščenega gnezda pobral jajca.

12. Kakšen je, kot pove Jehova, pravilen pogled na stvari, povezane z Asirčevim bahanjem?

¹² Vendar Senaherib nekaj pozablja. Odpadniška Samarija si je dobljeno kazen zaslužila. Jeruzalem pa je  pod vlado kralja Ezekija spet postal trdnjava čistega čaščenja. Kdor koli bi se hotel dotakniti Jeruzalema, bo moral računati na Jehova! Izaija ogorčen vpraša: »Se li more ponašati sekira proti njemu, ki seka ž njo? ali rezilo se poviševati proti njemu, ki ga rabi? kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo dviga, kakor da bi privzdigovala palica človeka, ki ni od lesa!« (Izaija 10:15) Asirski imperij je le orodje v Jehovovi roki, kakor sekira, rezilo, šiba ali palica v roki gozdarja, žagarja ali pastirja. Le kako si drzne palica zdaj povišati nad tistega, ki jo vihti!

13. Povejte, kdo oziroma kaj so a) ‚debeluhi‘, b) »grmovje in trnje« in c) ‚slava gozda njegovega‘ ter kaj se z njimi zgodi.

¹³ Kaj pa se bo zgodilo z Asircem? »Gospod, Jehova nad vojskami, [pošlje] med debeluhe njegove sušico, in pod slavo njegovo se vname požar, podoben ognjenemu požaru. In luč Izraelova bode za ogenj in Svetnik njegov za plamen, ki zapali in požge grmovje in trnje njegovo en dan. In pokonča slavo gozda njegovega in rodovitnih njiv njegovih z dušo in z mesom, da bode, kakor ko hira jetičnik. In majhen bode ostanek drevja v gozdu njegovem, da ga bo deček mogel zapisati.« (Izaija 10:16–19) Da, Jehova bo to ‚palico‘, Asirca, skrajšal! ‚Debeluhi‘ asirčeve vojske, njegovi krepki vojaki, bodo udarjeni s »sušico«. Nič več ne bodo videti tako močni! Asirčevo pehoto bo požgala Luč Izraelova, Bog Jehova, kakor ogromno površino grmovja in trnja. Zbledela bo tudi ‚slava gozda njegovega‘, njegovih vojaških poveljnikov. Ko bo Jehova pokončal Asirca, bo ostalo tako malo vojakov, da jih bo lahko navaden deček preštel na prste! (Glej tudi Izaija 10:33, 34.)

14. Opišite napredovanje Asirca na judovski zemlji do leta 732 pr. n. š.

 ¹⁴ Vendar je Judom, ki leta 732 pr. n. š. živijo v Jeruzalemu, gotovo težko verjeti, da bo Asirec poražen. Ogromna asirska vojska neusmiljeno napreduje. Prisluhnite seznamu Judovih mest, ki so že padla: ‚Pride v Ajat [. . .], Migron [. . .], Mikmas [. . .], Gebo [. . .], Ramo [. . .], Gibeo Savlovo [. . .], Galim [. . .], Lajso [. . .], Anatot [. . .], Madmeno [. . .], Gebim [. . .], Nob.‘ (Izaija 10:28–32a) * Na koncu napadalci vdrejo v Lahis, ki leži komaj 50 kilometrov stran od Jeruzalema. In nedolgo zatem velika asirska vojska že grozi mestu. »Že zavihti roko svojo proti gori hčere sionske, proti hribu jeruzalemskemu.« (Izaija 10:32b) Kaj lahko ustavi Asirca?

15., 16. a) Zakaj kralj Ezekija potrebuje močno vero? b) Na podlagi česa je Ezekija lahko veroval, da mu bo Jehova res pomagal?

¹⁵ Kralj Ezekija v svoji palači v mestu postane zaskrbljen. Raztrga si oblačila in se ogrne v raševino. (Izaija 37:1) K preroku Izaiju pošlje može, da bi za Juda prinesli kakšne vesti od Jehova. Ti se kmalu vrnejo z Jehovovim odgovorom: »Ne boj se [. . .]. Kajti branil bom to mesto.« (Izaija 37:6, 35) Toda Asirci grozijo in še nadvse prepričani so vase.

¹⁶ Ezekiju bo skozi to krizo pomagala vera. Vera je »uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«. (Hebrejcem 11:1) To med drugim pomeni gledati prek tistega, kar se vidi. Toda vera temelji na spoznanju. Ezekija se verjetno spominja, da je Jehova že vnaprej izgovoril tele tolažilne besede: »Ne boj se, ljudstvo moje, ki prebivaš  na Sionu, Asirca! [. . .] Kajti še malo, prav malo časa, potem bode konec srditosti in jeza moja se obrne nanje, da jih pokonča. In GOSPOD nad vojskami zavihti zoper njega bič kakor v poboju Madiancev pri skali Orebski; in palica Njegova bode nad morjem in jo vzdigne, kakor jo je vzdignil nad Egiptom.« (Izaija 10:24–26) * Božje ljudstvo je bilo že prej v zares težavnih okoliščinah. Za Ezekijeve prednike se je pri Rdečem morju zdelo, da jih bo egiptovska vojska popolnoma premagala. Gideon se je pred nekaj stoletji soočil z veliko številčnejšo vojsko, ko so v Izrael vdrli Madianci in Amalekovci. Toda v obeh primerih je Jehova rešil svoje ljudstvo. (2. Mojzesova 14:7–9, 13, 28; Sodniki 6:33; 7:21, 22)

17. Kako asirski jarem »razpade« in zakaj?

¹⁷ Ali bo Jehova zopet storil to, kar je storil v teh dveh primerih? Bo. Obljublja namreč: »Zgodi se v tistem času, da se razprta breme njegovo z rame tvoje in jarem njegov z vratu tvojega, da, jarem razpade spričo maziljenja.« (Izaija 10:27) Božje zavezno ljudstvo bo z ramen in vratu osvobojeno asirskega jarma. Da, jarem bo ‚razpadel‘ – in tudi res razpade! Jehovov angel v eni noči pobije 185.000 Asircev. Nevarnost je mimo in Asirci za vedno zapustijo Judovo. (2. kraljev 19:35, 36) Zakaj? »Spričo maziljenja [olja, NW].« To se morda nanaša na olje, s katerim je bil Ezekija maziljen za kralja iz Davidovega rodu. Tako Jehova izpolni svojo obljubo: »Branil bom to mesto, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.« (2. kraljev 19:34)

18. a) Ali ima Izaijevo prerokovanje več kot eno izpolnitev? Pojasnite. b) Katera današnja organizacija je podobna starodavni Samariji?

 ¹⁸ To, kar Izaija pripoveduje v tem poglavju, se nanaša na dogodke, ki so se odvijali v Judu pred dobrimi 2700 leti. Toda ti dogodki so zelo pomembni tudi danes. (Rimljanom 15:4) Ali to pomeni, da imajo glavni igralci v tej razburljivi pripovedi, torej prebivalci Samarije in Jeruzalema ter Asirci, novodobne dvojnike? Tako je. Kakor malikovalska Samarija tudi tako imenovano krščanstvo trdi, da časti Jehova, vendar je do skrajnosti odpadniško. Rimski katoličan, John Henry Cardinal Newman, v delu An Essay on the Development of Christian Doctrine priznava, da so predmeti, ki jih krščanstvo že stoletja uporablja, denimo kadilo, sveče, sveta voda, duhovniška oblačila in podobe, »vsi poganskega izvora«. Jehova ni prav nič zadovoljen s poganskim čaščenjem tako imenovanega krščanstva, kakor tudi ni bil s samarijskim malikovanjem.

19. Pred čim je bilo tako imenovano krščanstvo posvarjeno in po kom?

¹⁹ Jehovove priče že leta svarijo tako imenovano krščanstvo pred Jehovovim nezadovoljstvom. Leta 1955 so denimo po vsem svetu organizirali javne govore z naslovom »Tako imenovano krščanstvo ali pravo krščanstvo – katero je ‚luč sveta‘?«. V govoru je bilo slikovito pojasnjeno, kako se je tako imenovano krščanstvo oddaljilo od pravega krščanskega nauka in življenja. Zatem so tiskane primerke tega krepkega govora poslali duhovnikom v mnogih državah. Kot organizacija to krščanstvo ni prisluhnilo svarilu. Jehovu ni  dalo nobene druge možnosti, kakor da ga disciplinira s ‚palico‘.

20. a) Kdo bo sodobni Asirec in kako bo uporabljen za palico? b) Kako zelo bo tako imenovano krščanstvo disciplinirano?

²⁰ Po kom bo Jehova discipliniral uporno tako imenovano krščanstvo? Odgovor najdemo v 17. poglavju Razodetja. Tu beremo o nečistnici ‚Babilonu velikem‘, ki predstavlja vse krive vere sveta, tudi tako imenovano krščanstvo. Nečistnica jezdi na škrlatni zveri s sedmimi glavami in desetimi rogovi. (Razodetje 17:3, 5, 7–12) Zver predstavlja Organizacijo združenih narodov. * Prav kakor je staroveški Asirec uničil Samarijo, tako bo škrlatna zver ‚sovražila nečistnico in jo naredila pusto in nago ter meso njeno pojedla in njo sežgala v ognju‘. (Razodetje 17:16) Tako bo sodobni Asirec (države, povezane z ZN) zadal močan udarec tako imenovanemu krščanstvu in ga zbrisal iz obstoja.

21., 22. Kdo bo navedel zver, da bo napadla Božje ljudstvo?

²¹ Ali bodo Jehovovi zvesti Priče izginili skupaj z Babilonom Velikim? Ne. Z njimi je Bog zadovoljen. Čisto čaščenje bo preživelo. Vendar bo zver, ki bo uničila Babilon Veliki, poželjivo pogledovala tudi po Jehovovem ljudstvu. S tem pa zver ne izvršuje Božje misli, temveč misel nekoga drugega. Koga pa? Satana Hudiča.

²² Jehova ta Satanov ošabni načrt takole razgalja: »Zgodi se tisti dan, da boš [Satan] preudarjal v srcu svojem in snoval hude naklepe, ter porečeš: Pojdem [. . .]  na pokojne, ki brezskrbno prebivajo vsi, ki stanujejo brez [zaščitnih] zidov [. . .] da zgrabiš rop in dobiš plen.« (Ezekiel 38:10–12) Satan bo razmišljal: ‚Zakaj ne bi izzval narodov, da napadejo Jehovove priče? Tako ranljivi so, nezaščiteni, politično nepomembni. Nič se ne bodo upirali. Nič težje jih ne bo odstraniti, kakor je pobrati jajca iz nezaščitenega gnezda!‘

23. Zakaj sodobni Asirec Božjemu ljudstvu ne bo mogel storiti tega, kar bo storil tako imenovanemu krščanstvu?

²³ Toda pazite se, narodi! Vedite, da boste morali računati s samim Bogom, če se dotaknete njegovega ljudstva! Jehova ima rad svoje ljudstvo in se bo bojeval zanj tako gotovo, kot se je bojeval za Jeruzalem v Ezekijevih dneh. Ko bo sodobni Asirec skušal uničiti Jehovove služabnike, se bo v resnici znašel v boju z Bogom Jehovom in Jagnjetom, Jezusom Kristusom. To pa je boj, v katerem Asirec ne more zmagati. »Jagnje jih bo zmagalo,« pravi Biblija, »ker je gospodov Gospod in kraljev Kralj.« (Razodetje 17:14; primerjaj Matevž 25:40.) Kakor nekoč Asirec bo tudi škrlatna zver ‚šla v pogubo‘. Ne bo se je več treba bati. (Razodetje 17:11)

24. a) Kaj so pravi kristjani odločeni delati, da bi se pripravili za prihodnost? b) Kako Izaija gleda naprej v prihodnost? (Glej okvir na 155. strani.)

²⁴ Pravi kristjani se lahko, če stalno krepijo svoj odnos z Jehovom in jim je izpolnjevanje njegove volje prva skrb v življenju, brez strahu soočijo s prihodnostjo. (Matevž 6:33) Ni se jim treba ‚bati zlega‘. (Psalm 23:4) Z očmi vere bodo videli visoko iztegnjeno Božjo mogočno roko, ki jih ne bo kaznovala, temveč zaščitila pred njihovimi sovražniki. Njihova ušesa bodo slišala tele tolažilne besede: »Ne boj se.« (Izaija 10:24)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

 [Okvir/slike na straneh 155, 156]

IZAIJA GLEDA NAPREJ

Izaija 10:20–23

Deseto poglavje Izaijeve knjige se osredinja predvsem na to, kako bo Jehova z asirskim vdorom izvršil obsodbo nad Izraelom, in na njegovo obljubo, da bo obranil Jeruzalem. In ker so vrstice od 20 do 23 na sredini te prerokbe, bi lahko sklepali, da imajo glavno spolnitev v istem obdobju. (Primerjaj Izaija 1:7–9.) Vendar lahko iz načina ubeseditve razberemo, da se te vrstice določneje nanašajo na kasnejša obdobja, ko bo tudi Jeruzalem moral odgovarjati za grehe svojih prebivalcev.

Kralj Ahaz se hoče zavarovati tako, da se za pomoč obrne na Asirijo. Prerok Izaija pa za prihodnost napoveduje, da preživeli iz Izraelove hiše ne bodo nikoli več ubrali tako nesmiselne poti. V Izaiju 10:20 piše, da se ‚bodo opirali na GOSPODA, Svetnika [Svetega, NW] Izraelovega, v resnici‘. Toda iz 21. vrstice spoznamo, da jih bo tako storila le peščica: »Vrnil se bo le ostanek.« (NW) To nas spominja na Izaijevega sina Šear-jašuba, ki je za znamenje v Izraelu in čigar ime pomeni »Vrnil se bo le ostanek«. (Izaija 7:3) Dvaindvajseta vrstica 10. poglavja pa svari pred prihajajočim ‚pokončanjem‘, ki je bilo določeno. To pokončanje bo pravično, saj je to pravična kazen za uporno ljudstvo. Zato se bo od številnega naroda, katerega je »kakor peska morskega«, vrnil le ostanek. Triindvajseta vrstica svari, da bo to prihajajoče uničenje vplivalo na vso deželo. Tokrat Jeruzalem ne bo obvarovan.

Te vrstice dobro opisujejo, kaj se je zgodilo leta 607 pr. n. š., ko je Jehova za svojo ‚palico‘ uporabil babilonski imperij. Vsa dežela, tudi Jeruzalem, je padla pod  napadalcem. Jude so odpeljali v babilonsko ujetništvo in tam so bili 70 let. Zatem pa so se nekateri, resda le »ostanek«, vrnili, da bi v Jeruzalemu obnovili čisto čaščenje.

Prerokba iz Izaija 10:20–23 je imela nadaljnjo izpolnitev v prvem stoletju, kar je razvidno iz Lista Rimljanom 9:27, 28. (Primerjaj Izaija 1:9; Rimljanom 9:29.) Pavel pojasnjuje, da se je v prvem stoletju n. š. »ostanek« Judov v duhovnem smislu »vrnil« (NW) k Jehovu tako, da je peščica zvestih Judov začela hoditi za Jezusom Kristusom ter častiti Jehova »v duhu in resnici«. (Janez 4:24) Kasneje so se jim pridružili še verujoči Nejudje in vsi skupaj so oblikovali duhovni narod ‚Božji Izrael‘. (Galatom 6:16) S tem so se izpolnile tudi besede iz Izaija 10:20: nikoli »več« se ni zgodilo, da bi narod, posvečen Jehovu, podporo iskal pri človeških virih, in ne pri Jehovu.

[Slika na strani 147]

Senaherib misli, da je zbirati narode tako enostavno kakor pobirati jajca iz gnezda