Deseto poglavje

Obljubljen je Knez miru

Izaija 8:19–9:7

1. Kaj človeštvo doživlja že vse od Kajna?

PRED kakimi šest tisoč leti je na svet prijokal prvi dojenček. Dobil je ime Kajn in njegovo rojstvo je bilo nekaj zares posebnega. Ne njegovi starši, ne angeli, niti Stvarnik dotlej še niso videli dojenčka. To novorojeno dete bi lahko obsojenemu človeškemu rodu prineslo upanje. Toda kako žalostno: zraslo je v morilca! (1. Janezov 3:12) Odtlej je bilo človeštvo priča še številnim drugim umorom. Ljudje, nagnjeni k slabemu, niso v miru niti med seboj niti z Bogom. (1. Mojzesova 6:5; Izaija 48:22)

2., 3. Kateri možnosti sta se odprli po Jezusu Kristusu in kaj moramo delati, da bi bili deležni takšnih blagoslovov?

² Kakih štiri tisoč let za Kajnom se je spet rodil otrok. Ime mu je bilo Jezus in tudi njegovo rojstvo je bilo nekaj čisto posebnega. Rodila ga je devica z močjo svetega duha. Takšno rojstvo je bilo v zgodovini samo eno in množice radostnih angelov so ob tem rojstvu pele hvalnice Bogu: »Slava na višavah Bogu in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lukež 2:13, 14) Vendar Jezus še zdaleč ni bil morilec. Nasprotno, ljudem je odprl pot, da se pomirijo z Bogom in dobijo večno življenje. (Janez 3:16; 1. Korinčanom 15:55)

³ Izaija je prerokoval, da bodo Jezusa imenovali »Knez miru«. (Izaija 9:6) On je za človeštvo daroval svoje  življenje in s tem omogočil odpuščanje grehov. (Izaija 53:11) Tako se lahko danes pomirimo z Bogom in dosežemo odpuščanje grehov na temelju vere v Jezusa Kristusa. Toda takšni blagoslovi ne pridejo kar samodejno. (Kološanom 1:21–23) Vsi, ki jih želijo biti deležni, se morajo naučiti ubogati Boga Jehova. (1. Petrov 3:11; primerjaj Hebrejcem 5:8, 9.) V Izaijevih dneh pa Izrael in Juda počneta ravno nasprotno.

Zatekanje k demonom

4., 5. Kakšno je stanje v Izaijevih dneh in h komu se nekateri obračajo?

⁴ Izaijevi sodobniki so zaradi svoje neposlušnosti v obžalovanja vrednem moralnem stanju, v pravcati duhovni temnici. Miru ni niti v južnem, Judovem kraljestvu, kjer je Božji tempelj. Judom zaradi njihove nezvestobe grozi vdor Asircev. Pred njimi so hudi časi. H komu se zatečejo po pomoč? Žal se mnogi zatečejo k Satanu namesto k Jehovu. Seveda Satana ne kličejo po imenu, ampak se podobno kakor ostareli kralj Savel zapletejo v spiritizem. Za rešitev svojih problemov povprašujejo mrtve. (1. Samuelova 28:1–20)

⁵ Nekateri to početje celo zagovarjajo. Izaija opozori na takšno odpadništvo, ko pravi: »Ko vam poreko: Povprašajte rotilce mrtvih in vedeže, ki čivkajo in ki šepetajo, recite: Ali naj ne povprašuje ljudstvo Boga svojega? Za žive naj vpraša mrtve?« (Izaija 8:19) Rotilci mrtvih oziroma spiritistični mediji lahko ljudstvo ukanijo s svojim ‚čivkanjem in šepetanjem‘. Takšni glasovi, ki jih ljudje pripisujejo duhovom umrlih, lahko prihajajo po živem  mediju v obliki nekakšnega trebušnega govorjenja. Včasih pa se lahko demoni kar neposredno vpletejo in se poosebijo v mrtvega, kar se je očitno zgodilo, ko je Savel poizvedoval pri čarovnici v Endoru. (1. Samuelova 28:8–19)

6. Zakaj so Izraelci, ki so se zatekli k spiritizmu, še posebej graje vredni?

⁶ Vse to se v Judu dogaja kljub dejstvu, da je Jehova spiritizem prepovedal. Po mojzesovski postavi je to prestopek, ki se kaznuje s smrtjo. (3. Mojzesova 19:31; 20:6, 27; 5. Mojzesova 18:9–12) Zakaj je ljudstvo, ki je Jehovova posebna lastnina, zagrešilo nekaj tako hudega? Zato, ker je obrnilo hrbet Jehovovi postavi in nasvetom ter postalo ‚zakrknjeno vsled prevare greha‘. (Hebrejcem 3:13) »Njihovo srce je brez čuta kakor mast« in so se odtujili svojemu Bogu. (Psalm 119:70, SSP) *

7. Kako danes mnogi posnemajo Izraelce Izaijevih dni in kakšna prihodnost čaka takšne, če se ne bodo pokesali?

⁷ Verjetno razmišljajo: ‚Kaj nam koristi Jehovova postava, če pa nam grozi napad Asircev?‘ Radi bi, da bi se njihov težavni položaj hitro in kar najlaže rešil, in niso pripravljeni čakati na Jehova, da uresniči svojo voljo. Tudi danes se mnogi ne menijo za Jehovovo postavo in iščejo rešitev za svoje probleme pri spiritističnih medijih, v horoskopih in se zatekajo še k drugim oblikam okultizma. Vendar to, da živi iščejo odgovore pri mrtvih, je danes ravno tako nesmiselno, kakor je bilo tedaj. Vse, ki se ukvarjajo s takšnimi rečmi, pa se za to ne kesajo, čaka enaka prihodnost kakor ‚morilce, nečistnike, malikovalce  in vse lažnivce‘. Pred njimi ni nobenega upanja na življenje. (Razodetje 21:8)

Božja ‚postava in pričevanje‘

8. Kaj je ‚postava‘ in kaj ‚pričevanje‘, h katerima bi se morali danes obrniti po vodstvo?

⁸ Niti Jehovova postava, ki prepoveduje spiritizem, niti druge Božje zapovedi v Judu niso skrite. Shranjene so v pisni obliki. Danes je Jehovova Beseda v celoti na voljo v pisni obliki. Imenuje se Biblija in ta ni le zbirka Božjih zakonov in predpisov, temveč tudi pripoved o tem, kako je Bog ravnal s svojim ljudstvom. Ta biblijska pripoved o Jehovovem ravnanju pa je pričevanje oziroma dokaz, ki nas uči o Jehovovi naravi in lastnostih. Kam bi se morali Izraelci obrniti po vodstvo, namesto da se posvetujejo z mrtvimi? Izaija odgovarja: »Postave in pričevanja naj se oklepajo!« (Izaija 8:20a) Da, kateri iščejo pravo razsvetljenje, bi se morali obrniti k Božji napisani Besedi.

9. Ali občasno citiranje Biblije neskesanim grešnikom kaj koristi?

⁹ Nekateri Izraelci, ki se igrajo s spiritizmom, morda govorijo, da spoštujejo Božjo napisano Besedo. Toda takšne izjave so prazne in hinavske. Izaija pravi: »Gotovo  bodo govorili, kar je v skladu s to izjavo, ki je ne bo osvetlila zarja.« (Izaija 8:20b, NW) Na katero izjavo tu meri Izaija? Morda na tole: »Postave in pričevanja naj se oklepajo!« Lahko da se nekateri odpadli Izraelci sklicujejo na Božjo Besedo, podobno kakor danes odpadniki in drugi citirajo Sveto pismo. Toda to so le besede. Samo zaradi citiranja svetopisemskih stavkov jih ne bo »osvetlila zarja«, ne bodo dobili razsvetljenja od Jehova, če ne  bodo hkrati spolnjevali njegove volje in se pazili nečistih početij. *

»Ne bodo lačni kruha«

10. Kako Judje trpijo zaradi zavračanja Jehova?

¹⁰ Neposlušnost Jehovu se kaže v otemnjenosti razuma. (Efežanom 4:17, 18) Duhovno rečeno, so postali Judje slepi, nesposobni doumevati. (1. Korinčanom 2:14) Izaija opiše njihovo stanje: »Klatil se bo okrog pobit in lačen.« (Izaija 8:21a, SSP) Zaradi nezvestobe naroda, še zlasti med vlado kralja Ahaza, je v nevarnosti preživetje neodvisnega Judovega kraljestva. Narod obkrožajo sovražniki. Asirska vojska napada Judova mesta eno za drugim. Sovražnik pustoši rodovitno zemljo, tako da primanjkuje hrane. Mnogi so ‚pobiti in lačni‘. Toda dežela je lačna še nečesa drugega. Nekaj desetletij prej je Amos prerokoval: »Glej, pridejo dnevi, govori Gospod Jehova, da pošljem lakoto v deželo, a ne bodo lačni kruha in ne žejni vode, ampak da poslušajo besede GOSPODOVE.« (Amos 8:11) In Juda je sedaj v krempljih prav takšne duhovne lakote!

11. Ali se bo Juda iz discipliniranja kaj naučil?

¹¹ Ali se bo Juda iz tega kaj naučil in se vrnil k Jehovu? Ali bodo Judje opustili spiritizem in malikovalstvo ter se vrnili k ‚postavi in pričevanju‘? Jehova že vnaprej vidi, kako se bodo odzvali: »Ker bo lačen, se bo jezil, preklinjal bo svojega kralja in Boga in se obračal navzgor.« (Izaija 8:21b, SSP) Mnogi bodo za to, da so se znašli v tem položaju, res krivili svojega človeškega kralja. Nekateri bodo  za svoje stiske v nespameti krivili celo Jehova! (Primerjaj Jeremija 44:15–18.) Tudi danes se mnogi odzivajo podobno in krivijo Boga za nesreče, ki jih povzroča človekova hudobnost.

12. a) Kam je Juda pripeljalo to, da se je obrnil stran od Boga? b) Katera pomembna vprašanja se nam postavijo?

¹² Ali bo preklinjanje Boga prebivalcem Juda prineslo mir? Nikakor. Izaija napoveduje: »Gledal bo po zemlji, in glej, tam bo stiska in tema, ki ji ne more uiti, nadloga in megla, ki je ne more pregnati.« (Izaija 8:22, SSP) Potem ko povzdignejo oči v nebo, da bi okrivili Boga, spet pogledajo na zemljo, na svojo brezupno prihodnost. To, da so se obrnili stran od Boga, jih je pripeljalo v nesrečo. (Pregovori 19:3) Kako pa je z obljubami, ki jih je Bog dal Abrahamu, Izaku in Jakobu? (1. Mojzesova 22:15–18; 28:14, 15) Mar jih Jehova ne bo izpolnil? Ali bodo Asirci oziroma kaka druga vojaška sila pretrgali kraljevsko rodovno linijo, obljubljeno Judu in Davidu? (1. Mojzesova 49:8–10; 2. Samuelova 7:11–16) Ali bodo Izraelci za vedno obsojeni na temo?

Dežela ‚zaničevana‘

13. Kaj je ‚Galileja narodov‘ in kako je postala ‚zaničevana‘?

¹³ Izaija sedaj namigne na enega najbolj katastrofalnih dogodkov, ki so doleteli Abrahamove potomce: »Ne ostane v temi dežela, ki je sedaj v stiski. V prejšnjem času je v zaničevanje spravil deželo Zebulonovo in deželo Neftalijevo, a v poslednjem jo pripravi v čast, ono na poti k morju, onkraj Jordana, Galilejo poganov [narodov, NW].« (Izaija 9:1) Galileja je področje v severnem, Izraelovem kraljestvu. V Izaijevi prerokbi zajema »deželo Zebulonovo in deželo Neftalijevo« in tudi ‚pot k [ob,  NW] morju‘, staroveško pot ob Galilejskem jezeru, ki je vodila k Sredozemskemu morju. V Izaijevem času področje imenujejo ‚Galileja narodov‘, verjetno zato, ker večino tamkajšnjih mest naseljujejo Neizraelci. * Kako pa je ta dežela ‚zaničevana‘? Osvojijo jo poganski Asirci, ki Izraelce odvedejo v pregnanstvo, celotno področje pa naselijo s pogani, ki niso Abrahamovi potomci. Tako desetrodovno severno kraljestvo izgine iz zgodovine kot poseben narod! (2. kraljev 17:5, 6, 18, 23, 24)

14. V katerem pomenu bo Judova ‚tema‘ manjša od te, v kateri je bilo desetrodovno kraljestvo?

¹⁴ Asirci pritiskajo tudi na Juda. Ali se bo tudi ta pogreznil v trajno ‚temo‘, kakor se je desetrodovno kraljestvo, ki ga predstavljata Zebulon in Neftali? Ne. V ‚poslednjem času‘ bo Jehova blagoslovil področje južnega, Judovega kraljestva, in celó deželo, ki ji je prej vladalo severno kraljestvo. Kako pa?

15., 16. a) Ob katerem ‚poslednjem času‘ se bo spremenil položaj ‚pokrajine Zabulonove in Neftalimove‘? b) Kako nekdaj zaničevana dežela postane počaščena?

¹⁵ Na to vprašanje odgovarja apostol Matevž v svojem navdihnjenem zapisu o Jezusovi zemeljski strežbi. Začetne dni te strežbe Matevž takole opiše: »In zapustivši Nazaret, pride [Jezus] in se nastani v Kafarnavmu pri morju, v pokrajinah Zabulona in Neftalima, da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: ‚Zemlja Zabulonova in zemlja Neftalimova, na poti k morju, za Jordanom, poganska Galileja, narod, ki je sedel v temi, je videl veliko svetlobo, in ki so sedeli v deželi in senci smrti, jim je zasvetila luč‘.« (Matevž 4:13–16)

 ¹⁶ Da, ‚poslednji čas‘, ki ga je napovedal Izaija, je čas Kristusove zemeljske strežbe. Jezus je večino svojega zemeljskega življenja preživel v Galileji. Tako je ravno na območju Galileje začel oznanjevati in objavljati: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 4:17) V Galileji je imel tudi svoj znameniti govor na gori, izbral apostole, naredil prvi čudež in se po vstajenju prikazal kakim 500 sledilcem. (Matevž 5:1–7:27; 28:16–20; Marko 3:13, 14; Janez 2:8–11; 1. Korinčanom 15:6) Tako je Jezus izpolnil Izaijevo prerokbo in počastil »deželo Zebulonovo in deželo Neftalijevo«. Jezus seveda svoje strežbe ni omejil samo na galilejsko ljudstvo. Dobro novico je oznanjeval po vsej deželi in s tem ‚pripravil v čast‘ ves izraelski narod, tudi Juda.

‚Velika svetloba‘

17. Kako ‚velika svetloba‘ sveti v Galileji?

¹⁷ Kako pa je z Matevževo omembo ‚velike svetlobe‘ v Galileji? Tudi to je citirano iz Izaijeve prerokbe. Izaija je napisal: »Ljudstvo, ki je hodilo po temi, je videlo svetlobo veliko; in kateri so bivali v deželi smrtne sence, jim je zasijala luč.« (Izaija 9:2) Do prvega stoletja n. š. so luč resnice zakrivale poganske laži. Judovski verski voditelji so težavo še povečali s tem, da so se držali svojih verskih izročil, s čimer so »razvrednotili božjo besedo«. (Matevž 15:6, EI) Ponižni so bili zatirani in zbegani, saj so sledili ‚slepim vodnikom‘. (Matevž 23:2–4, 16) Ko pa se je pojavil Jezus, Mesija, so se mnogim ponižnim ljudem presenetljivo odprle oči. (Janez 1:9, 12) To, kar je Jezus delal, ko je bil na zemlji, in blagoslove, ki jih prinaša njegova žrtev, Izaijeva prerokba zato povsem ustrezno označuje z ‚velika svetloba‘. (Janez 8:12)

18., 19. Zakaj so se lahko ti, ki so se odzvali na svetlobo, upravičeno zelo veselili?

 ¹⁸ Kateri so se odzvali na to svetlobo, so se upravičeno veselili. Izaija je nadaljeval: »Pomnožil si narod, povečal si mu veselje: veselé se pred teboj kakor v veselju ob žetvi in enako njim, ki se radujejo, ko plen delé.« (Izaija 9:3) Na oznanjevanje Jezusa in njegovih sledilcev so se odzvali odkritosrčni ljudje, ki so želeli častiti Jehova v duhu in resnici. (Janez 4:24, SSP) V manj kot štirih letih so se množice oprijele krščanstva. Ob binkoštih leta 33 n. š. se je krstilo tri tisoč ljudi. Nedolgo zatem je »število mož [. . .] naraslo na kakih pet tisoč«. (Dejanja 2:41; 4:4) Ti učenci so goreče odsevali luč in »število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi precejšnja množica duhovnikov je bila pokorna veri«. (Dejanja 6:7)

¹⁹ Podobno kakor se kmetje vesele obilne žetve ali pa vojake preveva zadovoljstvo ob razdeljevanju dragocenega plena po veliki vojaški zmagi, tako so se Jezusovi sledilci veselili porasta. (Dejanja 2:46, 47) Jehova je sčasoma povzročil, da je svetloba zasvetila tudi med narodi. (Dejanja 14:27) Tako so se ljudje vseh ras veselili, da je bila sedaj pot do Jehova odprta tudi njim. (Dejanja 13:48)

»Kakor ob dnevi Madiana«

20. a) Kako vse so Madianci dokazali, da so Izraelovi sovražniki, in kako je Jehova naredil konec njihovi grožnji? b) Kako bo Jezus v prihodnjem ‚dnevu Madiana‘ naredil konec grožnji sovražnikov Božjega ljudstva?

²⁰ Učinki Mesijeve dejavnosti so trajni, kot to lahko vidimo iz Izaijevih nadaljnjih besed: »Ti si zlomil bremena njegovega jarem in šibo za njegova pleča, palico zatiralca njegovega, kakor ob dnevi Madiana.« (Izaija 9:4)  Stoletja pred Izaijem so se Madianci skupaj z Moabci zarotili proti Izraelcem, da bi jih zapeljali v greh. (4. Mojzesova 25:1–9, 14–18; 31:15, 16) Kasneje so Madianci strahovali Izraelce, sedem let so ropali in plenili njihove vasi in kmetije. (Sodniki 6:1–6) Nato pa je Jehova po svojem služabniku Gideonu porazil madiansko vojsko. Po tem ‚dnevu Madiana‘ nikjer ne beremo, da bi Jehovovo ljudstvo še kdaj trpelo po roki Madiancev. (Sodniki 6:7–16; 8:28) V bližnji prihodnosti bo Jezus Kristus, večji Gideon, zadal smrtni udarec sodobnim sovražnikom Jehovovega ljudstva. (Razodetje 17:14; 19:11–21) Takrat bo, »kakor ob dnevi Madiana«, pribojevana popolna in trajna zmaga, toda ne po zaslugi človeške zmožnosti, temveč z Jehovovo močjo. (Sodniki 7:2–22) Božje ljudstvo ne bo nikoli več trpelo pod bremenom zatiranja!

21. Kaj Izaijeva prerokba nakazuje glede prihodnosti vojskovanja?

²¹ Z izražanjem božanske moči se ne poveličuje vojne. Obujeni Jezus je Knez miru in z uničenjem svojih sovražnikov bo vzpostavil večni mir. Izaija sedaj spregovori o popolnem uničenju vojaške opreme z ognjem: »Vsako obuvalo tistih, ki obuti stopajo v bojnem hrupu, in vsaka okrvavljena obleka se sežge, bode za jed ognju.« (Izaija 9:5) Nikoli več ne bo slišati topota vojaških škornjev. Nikoli več ne bo videti krvavih uniform prekaljenih vojakov. Vojne ne bo več! (Psalm 46:9)

»Čudoviti svetovalec«

22. Katero večdelno preroško ime ima Jezus v Izaijevi knjigi?

²² Ta, ki naj bi bil Mesija, je ob svojem čudežnem rojstvu dobil ime Jezus, ki pomeni »Jehova je rešitev«. Ima pa še druga imena, preroška imena, ki označujejo  njegovo ključno vlogo in vzvišeni položaj. Eno takšnih imen je Emanuel, ki pomeni »Z nami je Bog«. (Izaija 7:14, podčrtna opomba v SSP) Zdaj pa Izaija opiše še drugo preroško ime: »Dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni [Mogočni, AC] Bog, Večni Oče, Knez miru.« (Izaija 9:5, SSP [9:6, AC]) Oglejmo si sedaj celotni pomen tega večdelnega preroškega imena.

23., 24. a) V katerem pomenu je Jezus »Čudoviti svetovalec«? b) Kako lahko današnji krščanski svetovalci posnemajo Jezusa?

²³ Svetovalec je tisti, ki svetuje. Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je dajal čudovite nasvete. V Bibliji beremo, da so se ‚množice silno čudile nauku njegovemu‘. (Matevž 7:28) On je moder in sočuten Svetovalec, ki izjemno dobro razume človeško naravo. Ne svetuje le v obliki graje ali kaznovanja. Precej pogosteje svetuje v obliki pouka in ljubečega nasveta. Jezusovi nasveti so čudoviti, ker so vselej modri, popolni in zanesljivi. Če jih upoštevamo, nas pripeljejo v večno življenje. (Janez 6:68)

²⁴ To, kar svetuje Jezus, ni le rezultat njegovega sijajnega uma. Sam namreč pravi: »Moj nauk ni moj, ampak tega, ki me je poslal.« (Janez 7:16) Kakor je bil izvor Salomonove modrosti Bog Jehova, tako je tudi izvor Jezusove. (1. kraljev 3:7–14; Matevž 12:42) Jezusov zgled bi moral učitelje in svetovalce v krščanski občini motivirati, da bi vselej učili na podlagi Božje Besede. (Pregovori 21:30)

»Mogočni Bog« in »Večni Oče«

25. Kaj nam ime »Mogočni Bog« pove o nebeškem Jezusu?

²⁵ Jezus je tudi »Mogočni Bog« in »Večni Oče«. To ne pomeni, da si prisvaja oblast in položaj Jehova, ki je  ‚Bog, naš Oče‘. (2. Korinčanom 1:2, EI) Jezus »ni nikdar [. . .] pomislil na polastitev, da bi namreč moral postati enak Bogu«. (Filipljanom 2:6, NW) Imenovan je Mogočni Bog in ne Vsemogočni Bog. Jezus ni zase nikoli mislil, da je Vsemogočni Bog, saj je o svojem Očetu govoril kot o ‚edinem resničnem Bogu‘, torej o edinem Bogu, ki bi ga morali častiti. (Janez 17:3; Razodetje 4:11) V Svetem pismu lahko beseda »bog« pomeni »mogočni« ali »močni«. (2. Mojzesova 12:12; Psalm 8:5, NW; 2. Korinčanom 4:4) Jezus je bil, predno je prišel na zemljo, »bog«, ‚bil je v Božji podobi‘. Po vstajenju pa se je vrnil na še višji položaj v nebesih. (Janez 1:1, NW; Filipljanom 2:6–11) Poleg tega ima označba »bog« še druge pomene. Tudi sodnike v Izraelu so imenovali »bogovi«, nekoč jih je tako poimenoval celo Jezus. (Psalm 82:6; Janez 10:35) Jezus je od Jehova postavljeni sodnik, »ki bo sodil žive in mrtve«. (2. Timoteju 4:1; Janez 5:30) Jasno, da je po pravici imenovan Mogočni Bog.

26. Zakaj lahko Jezusa imenujemo »Večni Oče«?

²⁶ Naziv »Večni Oče« se nanaša na moč in oblast Mesijanskega kralja, da lahko da ljudem možnost večnega življenja na zemlji. (Janez 11:25, 26) Dediščina našega prvega očeta, Adama, je bila smrt. Jezus, zadnji Adam, pa je »postal duh oživljajoč«. (1. Korinčanom 15:22, 45; Rimljanom 5:12, 18) Prav kakor bo Jezus, Večni Oče, živel večno, tako bo tudi poslušno človeštvo uživalo blagoslove njegovega očetovstva večno. (Rimljanom 6:9)

»Knez miru«

27., 28. Katere čudovite koristi imajo podložniki ‚Kneza miru‘ danes in kakšne bodo imeli v prihodnosti?

²⁷ Človek poleg večnega življenja potrebuje tudi mir, tako mir z Bogom kakor tudi mir s sočlovekom. Vsi, ki  se pokoravajo vladi ‚Kneza miru‘, že danes ‚kujejo svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe‘. (Izaija 2:2–4) Ne gojijo sovraštva zaradi političnih, ozemeljskih, rasnih ali ekonomskih razlik. Združeni so v čaščenju edinega resničnega Boga, Jehova, in se trudijo biti v miroljubnih odnosih z bližnjimi, tako s tistimi znotraj občine kakor tudi s tistimi zunaj nje. (Galatom 6:10; Efežanom 4:2, 3; 2. Timoteju 2:24)

²⁸ V od Boga določenem času bo Kristus na zemlji vzpostavil vsesplošen, trden in trajen mir. (Dejanja 1:7) »Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca na prestolu Davidovem in nad kraljestvom njegovim, da ga utrdi in podpre s pravico in pravičnostjo od tega časa do vekomaj.« (Izaija 9:7a) Jezus se kot Knez miru pri uveljavljanju svoje oblasti ne bo zatekal k tiranskim sredstvom. Svojim podložnikom ne bo odvzel svobodne volje niti si jih ne bo s silo podjarmljal. Vse bo dosegel »s pravico in pravičnostjo«. Res pomirjajoča sprememba!

29. Kaj bi morali storiti, če želimo uživati blagoslov večnega miru?

²⁹ Glede na čudovite pomene Jezusovega preroškega imena je Izaijev sklep tega dela prerokbe zares vznemirljiv. Piše namreč: »Gorečnost GOSPODA nad vojskami stori to.« (Izaija 9:7b) Seveda, Jehova ukrepa goreče. On ničesar ne stori s polovičnim srcem. Lahko smo prepričani, da bo vse, kar je obljubil, tudi do zadnje podrobnosti izpolnil. Zato naj vsak, če hrepeni po večnem miru, Jehovu služi iz vsega srca. Naj bodo vsi Božji služabniki ‚goreči za dobra dela‘, tako kakor sta Bog Jehova in Jezus, Knez miru. (Titu 2:14)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Zemljevid/slika na strani 122]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Korazin

Betsaida

Kafarnavm

Genezareška ravnica

Galilejsko jezero

Magadan

Tiberija

Jordan

GADARA

Gadara

 [Slike na strani 119]

Tako Kajnovo kot Jezusovo rojstvo je bilo nekaj zares posebnega, le da je Jezusovo imelo srečen izid

[Slika na strani 121]

Nastopila bo lakota, ki bo veliko hujša od stradanja kruha in pomanjkanja vode

 [Slika na strani 127]

Jezus je bil svetloba v deželi