Štiriindvajseto poglavje

Od tega sveta ni pomoči

Izaija 31:1–9

1., 2. a) Zakaj so Jeruzalemčani prestrašeni? b) Katera vprašanja so primerna, glede na to, kar čaka Jeruzalem?

JERUZALEMČANI so prestrašeni, in to povsem upravičeno! Asirija, najmočnejši imperij tistega časa, je napadla že ‚vsa utrjena mesta na Judovem ter jih pridobila‘. In zdaj asirsko vojno kolesje že grozi glavnemu mestu Juda. (2. kraljev 18:13, 17) Kaj bodo storili kralj Ezekija in drugi Jeruzalemčani?

² Ezekija ve, da se Jeruzalem, glede na to, da so druga mesta v deželi že padla, ne more meriti z močno asirsko vojaško silo. Poleg tega so Asirci znani po krutosti in nasilju, v čemer se jih ne da primerjati z nikomer. Njihova vojska vliva tolikšen strah, da nasprotniki včasih pred njimi zbežijo celo brez boja! Kam naj se torej Jeruzalemčani obrnejo po pomoč, glede na strašne okoliščine, v katerih so? Ali je asirski vojski mogoče kako ubežati? In kako se je Božje ljudstvo sploh znašlo v takšnem položaju? Da bi na ta vprašanja lahko odgovorili, se moramo ozreti nazaj in pogledati, kako je Jehova s svojim zaveznim narodom ravnal dotlej.

Odpadništvo v Izraelu

3., 4. a) Kdaj in kako se je izraelski narod razdelil na dve kraljestvi? b) Kakšen slab začetek je Jeroboam pripravil severnemu desetrodovnemu kraljestvu?

³ Od takrat, ko je Izrael zapustil Egipt, pa do smrti Davidovega sina Salomona – torej le dobrih 500 let – je  bilo 12 Izraelovih rodov združenih v en narod. Po Salomonovi smrti pa se je deset severnih rodov pod Jeroboamovim vodstvom uprlo Davidovi hiši in narod se je takrat razdelil v dve kraljestvi. To se je zgodilo leta 997 pr. n. š.

⁴ Jeroboam, prvi kralj severnega, Izraelovega kraljestva, je na mesto aronskega duhovništva in zakonitega čaščenja Jehova postavil nezakonito duhovništvo in čaščenje teleta ter tako svoje podložnike speljal na pot odpadništva. (1. kraljev 12:25–33) To pa je bilo Jehovu odvratno. (Jeremija 32:30, 35) Tako je iz tega in še drugih razlogov dovolil Asiriji, da si je podvrgla Izrael. (2. kraljev 15:29) Kralj Hosea je sicer skušal asirski jarem zlomiti, tako da je koval zaroto z Egiptom, vendar je ta propadla. (2. kraljev 17:4)

Izrael se zateče v napačno smer

5. H komu se Izrael obrne po pomoč?

⁵ Jehova želi, da bi se Izraelci spametovali. * Zato pošlje preroka Izaija z naslednjim svarilom: »Gorje njim, ki gredo doli v Egipt po pomoč in se opirajo na konje, ki zaupajo vozém, ker jih je mnogo, in konjikom, ker je njih število veliko, a ne ozirajo se v Svetnika [Svetega, SSP] Izraelovega in ne iščejo GOSPODA!« (Izaija 31:1) Kako žalostno! Izrael bolj zaupa konjem in bojnim vozovom kakor pa živemu Bogu, Jehovu. Izrael razmišlja meseno, češ kako številni in močni da so egiptovski konji. Egipt bo gotovo koristen zaveznik proti asirski vojski! Vendar bodo Izraelci kmalu ugotovili, da njihovo meseno zavezništvo z Egiptom ni vredno prav nič.

6. Zakaj Izrael s tem, ko išče pomoč pri Egiptu, pokaže očitno pomanjkanje vere v Jehova?

 ⁶ Izraelci in Judje so s postavino zavezo v posvečenem odnosu z Jehovom. (2. Mojzesova 24:3–8; 1. letopisov 16:15–17) S tem ko se Izrael po pomoč obrne na Egipt, pa pokaže, da mu manjka vere v Jehova in da omalovažuje zakone, ki so del te svete zaveze. Zakaj? Ker k določilom zaveze spada tudi obljuba, s katero se je Jehova zavezal, da bo ščitil svoje ljudstvo, če bo to vdano samo njemu. (3. Mojzesova 26:3–8) Jehova se je skladno s to obljubo vedno znova izkazoval za »zavetišče ob času stiske«. (Psalm 37:39; 2. letopisov 14:2, 9–12; 17:3–5, 10) Poleg tega je Jehova po Mojzesu, sredniku postavine zaveze, bodočim izraelskim kraljem naročil, naj se ne oskrbujejo z mnogo konji. (5. Mojzesova 17:16) Kralji bi s poslušnostjo temu predpisu pokazali, da iščejo zaščito pri ‚Svetem Izraelovem‘. Na žalost pa Izraelovi voditelji nimajo takšne vere.

7. Kaj se lahko današnji kristjani naučijo iz Izraelovega pomanjkanja vere?

⁷ V tem pa je pouk za današnje kristjane. Izrael je raje iskal vidne podpore pri Egiptu kakor pa veliko močnejšo podporo, ki jo daje Jehova. Podobno bi lahko današnje kristjane mamilo, da bi zaupali otipljivim virom varnosti – bančnemu računu, družbenemu položaju, svetnim zvezam – namesto Jehovu. Krščanski družinski poglavarji vsekakor jemljejo resno svojo odgovornost, da gmotno skrbijo za svoje družine. (1. Timoteju 5:8) Toda gmotnim dobrinam ne zaupajo in se varujejo »vsake lakomnosti«. (Lukež 12:13–21) Edini »grad na višini ob časih stiske« je Bog Jehova. (Psalm 9:9; 54:7)

8., 9. a) Kakšen bo izid Izraelovih načrtov, četudi se ti morda zdijo strateško modri, in zakaj? b) V čem se človeške obljube razlikujejo od Jehovovih?

 ⁸ Izaija se pravzaprav posmehuje izraelskim voditeljem, ki so sklenili pogodbo z Egiptom. Takole pravi: »Tudi on je moder, da pošlje zlo in ne prekliče svojih besed. Vzdignil se bo zoper hišo hudobnežev, zoper pomoč hudodelcev.« (Izaija 31:2, SSP) Izraelski voditelji si morda mislijo, da so modri.  Toda ali ni Stvarnik vesolja vendarle najmodrejši? Na zunaj je morda Izraelov načrt, da poišče pomoč pri Egiptu, videti strateško moder. Kljub temu pa je takšno politično zavezništvo v Jehovovih očeh pravzaprav duhovno prešuštvo. (Ezekiel 23:1–10) In Izaija še pove, da bo Jehova ‚poslal zlo‘.

⁹ Vsem je znano, da so človeške obljube nezanesljive in človeška zaščita negotova. Nasprotno pa Jehovu ni treba ‚preklicati svojih besed‘. To, kar obljubi, namreč zagotovo izpolni. Njegova beseda se k njemu ne povrne brez uspeha. (Izaija 55:10, 11; 14:24)

10. Kaj se bo zgodilo z Egiptom in Izraelom?

¹⁰ Ali se bodo Egipčani izkazali kot zanesljiva zaščita za Izrael? Ne. Izaija Izraelu pove: »Egipčan pa je človek in ne Bog mogočni, in njih konji so meso, ne pa duh; in ko iztegne GOSPOD roko svojo, se zgrudi pomočnik in podpiranec pade, in skupaj poginejo ti vsi.« (Izaija 31:3) Oba, pomočnik (Egipt) in podpiranec (Izrael), bosta padla in poginila, ko bo Jehova iztegnil svojo roko, da po Asiriji izvrši svojo obsodbo.

Samarija pade

11. Kolikšen spisek grehov si je nakopal Izrael in kakšen je končni rezultat?

¹¹ Jehova v svojem usmiljenju vedno znova pošilja preroke, da bi spodbudili Izrael h kesanju in k temu, da bi se vrnil k pravemu čaščenju. (2. kraljev 17:13) Kljub temu pa si je Izrael poleg tega, da časti tele, nakopal še druge grehe, saj se zapleta tudi v vedeževanje, nemoralno čaščenje Baala ter uporablja ašere oziroma svete drogove in višave. Izraelci celo ‚svoje sinove in svoje hčere vodijo skozi ogenj‘, sad svojega lastnega telesa žrtvujejo  demonskim bogovom. (2. kraljev 17:14–17; Psalm 106:36–39; Amos 2:8) Da bi Jehova naredil konec Izraelovi hudobnosti, odloči: »Samarija izgine in njen kralj kakor trska na površju vode.« (Ozea 10:1, 7) Leta 742 pr. n. š. asirske sile napadejo Samarijo, glavno mesto Izraela. Samarija se po triletnem obleganju vda in leta 740 pr. n. š. je tudi konec desetrodovnega kraljestva.

12. Katero delo danes nalaga Jehova in kaj se zgodi s tistimi, ki omalovažujejo svarilo?

¹² Za danes je Jehova zapovedal svetovno oznanjevanje, delo, s katerim se svari ‚vse ljudi povsod, naj se izpokore‘. (Dejanja 17:30; Matevž 24:14) Kateri zavržejo Božje sredstvo rešitve, bodo postali kakor »trska«, uničeni bodo, kakor je bil odpadniški izraelski narod. Tisti pa, ki upajo v Jehova, bodo »posedli zemljo in večno prebivali na njej«. (Psalm 37:29, NW) Kako modro je zato paziti, da ne bi zagrešili enakih napak, kakor jih je staro Izraelovo kraljestvo! Popolnoma zaupajmo Jehovu, da nas bo rešil.

Jehovova rešilna moč

13., 14. Kaj tolažilnega ima Jehova povedati Sionu?

¹³ Jeruzalem, glavno mesto Juda, leži le nekaj kilometrov od južne izraelske meje. Jeruzalemčani se še predobro zavedajo, kaj se je zgodilo s Samarijo. In njim samim zdaj grozi prav isti strašni sovražnik, ki je uničil njihovo severno sosedo. Ali se iz tega, kar se je zgodilo Samariji, kaj naučijo?

¹⁴ Izaija v nadaljevanju Jeruzalemčane potolaži. Zagotavlja jim, da Jehova še vedno ljubi svoje zavezno ljudstvo. Takole jim govori: »Tako mi pravi GOSPOD: Kakor lev in levič rjoveta pri plenu svojem, ko se skliče zoper nju množica pastirjev, in se ne ustrašita njih glasu in se ne  vdasta zaradi njih ropotanja [hrupa, EI]: tako pride doli GOSPOD nad vojskami vojskovat se na gori Sionski in na višavi njeni.« (Izaija 31:4) Kakor mlad lev pazi na svoj plen, tako bo tudi Jehova ljubosumno varoval svoje sveto mesto Sion. Od njegovega namena ga ne bo odvrnilo  ne bahanje, ne grožnje niti kak drugačen hrup asirskih čet.

15. Kako Jehova ravna z Jeruzalemčani nežno in sočutno?

¹⁵ Bodite sedaj pozorni na to, kako nežno in sočutno bo Jehova ravnal z Jeruzalemčani: »Kakor ptiči mahljajo s perutmi, tako bo GOSPOD nad vojskami branil Jeruzalem, branil ga bo in otel, prizanesel mu in ga oprostil [osvobodil, SSP].« (Izaija 31:5) Ptičja mati je vedno na preži, da bi obranila svoje mladiče. Z razpetimi krili lebdi nad svojim zarodom in budno pazi, če bi se morda kje pojavil kakšen znak nevarnosti. Če se približa ropar, se hitro spusti, da bi branila svoje mladičke. Podobno bo tudi Jehova ob napadu Asircev nežno skrbel za Jeruzalemčane.

»Povrnite se«

16. a) Kateri ljubeči poziv Jehova nameni svojemu ljudstvu? b) Kdaj je še zlasti očitno to, da se je Judovo ljudstvo uprlo? Pojasnite.

¹⁶ Jehova zdaj svoje ljudstvo spomni, da je grešilo, in ga spodbuja, naj zapusti svoje grešne poti: »Povrnite se k njemu, od katerega ste tako daleč zašli [v svojem uporu, NW], sinovi Izraelovi!« (Izaija 31:6) Desetrodovno Izraelovo kraljestvo v svojem uporu ni bilo samo. Tudi Judje, ki so prav tako »sinovi Izraelovi«, so »daleč zašli v svojem uporu«. To postane še posebej očitno nedolgo zatem, ko Izaija sklene svoje preroško sporočilo. Takrat namreč zakraljuje Manase, Ezekijev sin. Po biblijskem poročilu je »Manáse [. . .] zapeljal Juda in jeruzalemske prebivalce, da so delali še hujše reči kakor narodi, ki jih je GOSPOD pokončal«. (2. letopisov 33:9, SSP) Si lahko zamislite! Jehova poganske narode pokonča, ker so nagnusni zaradi svoje umazanije, Judje, ki so v zaveznem odnosu z Jehovom, pa so še hujši od njih.

17. Kako so današnje razmere primerljive s tistimi na Judovem v dneh Manaseja?

 ¹⁷ Zdaj, na začetku 21. stoletja so svetovne razmere v mnogočem podobne tistim na Judovem v dneh Manaseja. Svet je vse bolj razdeljen zaradi verskega, rasnega in etničnega sovraštva. Milijoni so žrtve strašnih umorov,  mučenja, posilstev in tako imenovanega etničnega čiščenja. Ljudje in narodi, še zlasti narodi krščanskega sveta, so nedvomno zelo »daleč zašli v svojem uporu«. Vendar smo lahko prepričani, da Jehova ne bo dovolil, da bi hudobija trajala v nedogled. Zakaj? Ker nam to povedo dogodki v Izaijevih dneh.

Jeruzalem rešen

18. Pred čim Rabsak posvari Ezekija?

¹⁸ Asirski kralji so zasluge za vojaške zmage pripisovali svojim bogovom. V knjigi Ancient Near Eastern Texts so zbrani spisi asirskega monarha Asurbanipala, ki je trdil, da so ga vodili »Asur, Bel, Nebo, veliki bogovi, [njegovi] gospodje, ki (vedno) korakajo ob [njegovi] strani, [ko] je porazil (izkušene) vojščake [. . .] v veliki odprti bitki«. Podobno prepričanje o tem, da so v človeška vojskovanja vpleteni bogovi, v Izaijevih dneh pokaže Rabsak, predstavnik asirskega kralja Senaheriba, ko govori s kraljem Ezekijem. Judovega kralja posvari, naj se ne zanaša na to, da jih bo rešil Jehova, in opozori, da bogovi drugih narodov, niso mogli zaščititi svojega ljudstva pred mogočnim asirskim vojnim kolesjem. (2. kraljev 18:33–35)

19. Kako se Ezekija odzove na Rabsakovo posmehovanje?

¹⁹ Kako se kralj Ezekija odzove? Biblijska pripoved se glasi: »Ko je to slišal kralj Ezekija, si je raztrgal oblačila in pokril se je z raševino in šel v hišo GOSPODOVO.« (2. kraljev 19:1) Ezekija se zave, da mu v tem strašnem položaju lahko pomaga samo Eden. Poniža se in se po vodstvo obrne k Jehovu.

20. Kako bo Jehova ukrepal v korist Judov in kaj bi se ti morali iz tega naučiti?

²⁰ Jehova Ezekiju nakloni vodstvo, ki ga je iskal. Po preroku Izaiju reče: »Tisti dan zavržejo vsak svoje  [nekoristne, NW] malike srebrne in zlate malike svoje, ki so vam jih vaše roke naredile v greh.« (Izaija 31:7) Ko se bo Jehova bojeval za svoje ljudstvo, se bodo Senaheribovi bogovi izkazali za nekoristne, saj takšni tudi so. In ta pouk bi si Judje morali vzeti k srcu. Res da je bil kralj Ezekija zvest, toda Judova dežela je bila kljub temu polna malikov podobno kakor Izrael. (Izaija 2:5–8) Obnoviti odnos z Jehovom je za Jude pomenilo, da se pokesajo za svoje grehe in zapustijo »vsak svoje nekoristne malike«. (Glej 2. Mojzesova 34:14.)

21. Kako Izaija preroško opiše Jehovovo izvršitev obsodbe zoper Asirca?

²¹ Izaija zdaj preroško opiše, kako bo Jehova izvršil obsodbo nad Judovim strahovitim sovražnikom: »Tedaj pade Asirec pod mečem, pa ne moževim, in ugonobi ga meč, pa ne človeški; in bežal bo v strahu pred mečem, in mladeniči njegovi bodo sužnji.« (Izaija 31:8) Ko pride do odločilnega spopada, Jeruzalemčanom še meča iz nožnice ni treba potegniti. Smetano asirske vojske ne ugonobi človeški meč, temveč Jehovov. Asirski kralj Senaherib pa mora ‚v strahu pred mečem bežati‘. Potem ko mu Jehovov angel umori 185.000 vojakov, se vrne domov. In ko se nekoč pozneje klanja svojemu bogu Nisroku, ga umorita njegova lastna sinova. (2. kraljev 19:35–37)

22. Kaj se lahko današnji kristjani naučijo iz dogodkov, povezanih z Ezekijem in asirsko vojsko?

²² Nihče, niti Ezekija sam, ni mogel predvideti, kako bo Jehova rešil Jeruzalem pred asirsko vojsko. Vseeno pa je to, kako se je Ezekija težave lotil, odličen zgled za vse, ki se danes spoprijemajo s preizkušnjami.  (2. Korinčanom 4:16–18) Glede na strašen sloves Asircev, ki so grozili Jeruzalemu, je povsem razumljivo, da se je Ezekija bal. (2. kraljev 19:3) Kljub temu pa je veroval Jehovu in iskal njegovo vodstvo, ne človeškega. Kakšen blagoslov za Jeruzalem, da je tako ravnal! Tudi danes morda bogaboječi kristjani občutijo čustveno stisko, kadar so pod stresom. Marsikdaj jih je razumljivo strah. Pa vendar, če ‚zvrnemo vso svojo skrb na [Jehova]‘, bo poskrbel za nas. (1. Petrov 5:7) Pomagal nam bo premagati strah in nas okrepil, da bomo stresni situaciji kos.

23. Kako je Senaherib, in ne Ezekija, tisti, ki ga je nazadnje strah?

²³ Na koncu ni strah Ezekija, temveč Senaheriba. In h komu se on lahko obrne? Izaija napoveduje: »Skala njegova izgine od groze in knezi njegovi bodo potrti spričo prapora, govori GOSPOD, ki ima svoj ogenj na Sionu in svojo peč v Jeruzalemu.« (Izaija 31:9) Senaheribu se njegovi bogovi – njegova »skala«, zavetje, v katero je zaupal – izneverijo. Tako rekoč ‚izginejo od groze‘. Celo Senaheribovi princi niso kaj dosti uporabni. Tudi oni so od groze povsem iz sebe.

24. Katerega jasnega sporočila se naučimo iz tega, kar se je zgodilo Asircu?

²⁴ Ta del Izaijeve prerokbe posreduje jasno sporočilo vsem, ki bi nasprotovali Bogu. Ni ga orožja, ne moči, niti naklepa, ki bi lahko onemogočil izpolnitev Jehovovih namenov. (Izaija 41:11, 12) Tisti pa, ki trdijo, da služijo Bogu, a se obračajo stran od njega in iščejo varnost v otipljivih rečeh, bodo razočarani. Vsak, ki ‚se ne ozira na Svetega Izraelovega‘, bo videl, kako bo Jehova ‚poslal zlo‘. (Izaija 31:1, 2, SSP) Edino pravo in trajno zavetje je vsekakor Bog Jehova. (Psalm 37:5)

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Slika na strani 319]

Kateri zaupajo v gmotne reči, bodo razočarani

[Slika na strani 322]

Jehova bo, kakor lev, ki pazi na svoj plen, ščitil svoje sveto mesto

[Slika na strani 324]

Svet je razdeljen zaradi verskega, rasnega in etničnega sovraštva

 [Slika na strani 326]

Ezekija je šel po pomoč v Jehovovo hišo