Osemnajsto poglavje

Pouk o nezvestobi

Izaija 22:1–25

1. Kako bi morda bilo, če bi se znašli v staroveškem obleganem mestu?

ZAMISLITE si, kako bi bilo, če bi bili zdajle v kakem staroveškem obleganem mestu. Za obzidjem je sovražnik, močan in neusmiljen. Dobro veste, da je druga mesta že zavzel. Zdaj pa je odločen zavzeti in opleniti vaše mesto ter oskruniti in pomoriti prebivalce. Sovražnikova vojska je veliko premočna, da bi se z njo lahko neposredno soočili v boju. Samo upate lahko, da jo bo mestno obzidje zadržalo zunaj. Ko pogledate čez obzidje, lahko vidite sovražnikove oblegovalne stolpe. Imajo tudi oblegovalne priprave, s katerimi lahko izstrelijo kamenje in tako uničijo vaš obrambni sistem. Vidite njihove oblegalne ovne, jurišne lestve, lokostrelce, vozove in vojaške trume. Zares strašen pogled!

2. Kdaj nastopi obleganje, ki ga opisuje Izaija v 22. poglavju?

² V 22. poglavju Izaija beremo o takšnem obleganju, in sicer obleganju Jeruzalema. Kdaj pa se to zgodi? Težko je natančno določiti obleganje, na katerem so se izpolnile vse opisane značilnosti. Prerokbo je očitno najbolje razumeti kot skupen opis večih obleganj, ki bodo zadela Jeruzalem, kot splošno svarilo pred tem, kar prihaja.

3. Kako se prebivalci Jeruzalema odzovejo na obleganje, ki ga opisuje Izaija?

³ Kako prebivalci Jeruzalema ravnajo, ko doživijo obleganje, ki ga opisuje Izaija? Ali kot Božje zavezno ljudstvo  kličejo k Jehovu, naj jih reši? Ne, vedejo se zelo nemodro, tako kakor danes mnogi, ki trdijo, da častijo Boga.

Oblegano mesto

4. a) Kaj je ‚Dolina videnja‘ in zakaj se tako imenuje? b) Kakšno je duhovno stanje Jeruzalemčanov?

⁴ V 21. poglavju Izaija je bilo vsako od treh sodnih sporočil predstavljeno z besedo »izrek«. (Izaija 21:1, 11, 13, SSP) Tudi 22. poglavje se začenja podobno: »Izrek o Dolini videnja: Kaj ti je vendar, da ste se vsi povzpeli na strehe?« (Izaija 22:1, SSP) ‚Dolina videnja‘ predstavlja Jeruzalem. Jeruzalem sicer leži nekoliko više, vendar mu vseeno pravijo dolina, ker ga obdajajo še višje gore. Z ‚videnjem‘ pa je povezan zato, ker je v njem Bog dal mnoga videnja in razodetja. Zato bi prebivalci mesta morali prisluhniti Jehovovim besedam. Namesto tega pa se za Jehova niso zmenili in so zašli v krivo čaščenje. Sovražnik, ki oblega mesto, je sredstvo, po katerem Bog izvršuje obsodbo nad svojim trmastim ljudstvom. (5. Mojzesova 28:45, 49, 50, 52)

5. Zakaj ljudje verjetno gredo na svoje strehe?

⁵ Gotovo ste opazili, da so se Jeruzalemčani »vsi povzpeli  na strehe« svojih hiš. V starih časih so bile strehe izraelskih hiš ravne in na njih so se večkrat zbrale družine. Izaija ne pove, zakaj so Jeruzalemčani to storili tokrat, vendar iz njegovih besed veje neodobravanje. Torej so verjetno na strehe šli zato, da bi molili k svojim krivim bogovom. To je namreč bila njihova navada v letih pred uničenjem Jeruzalema leta 607 pr. n. š. (Jeremija 19:13; Zefanija 1:5)

6. a) Kakšne razmere prevladujejo v Jeruzalemu? b) Zakaj se nekateri veselijo in kaj se pripravlja v prihodnosti?

⁶ Izaija nadaljuje: »O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski.« (Izaija 22:2) Množice se zgrinjajo v mesto, zato je v njem ropot. Ljudje na ulicah  so nemirni in prestrašeni. Nekateri pa se veselijo, morda zato, ker se počutijo varne ali pa ker menijo, da je nevarnost minila. * Vendar pa je nespametno veseliti se ob takem času. Mnogi v mestu bodo skoraj umrli na veliko surovejši način kakor z mečem. Oblegano mesto je odrezano od zunanjih virov hrane. Zaloge v mestu kopnijo. Zaradi stradanja in prenatrpanosti z ljudmi razsajajo epidemije. Zato bodo mnogi Jeruzalemčani umrli zaradi lakote in kuge. To se zgodi leta 607 pr. n. š. in leta 70 n. š. (2. kraljev 25:3; Žalostinke 4:9, 10) *

7. Kaj jeruzalemski vladarji med obleganjem storijo in kaj se z njimi zgodi?

 ⁷ Za kakšne voditelje so se v tej krizi izkazali jeruzalemski vladarji? Izaija odgovarja: »Vsi voditelji tvoji so zbežali skupaj, zvezani so bili, ne da bi bil kdo lok napel zoper nje; kar se je zasačilo tvojih, so bili zvezani skupaj, dasi so hoteli daleč zbežati.« (Izaija 22:3) Vladarje in mogočneže ujamejo na begu! Ujamejo jih in odpeljejo kot jetnike, ne da bi sploh bilo treba napeti lok zoper nje. To se zgodi leta 607 pr. n. š. Ko je jeruzalemsko obzidje prebito, kralj Zedekija skupaj s svojimi mogočneži ponoči zbeži. Za to izve sovražnik, krene za njimi in jih dohiti na planjavah ob Jerihu. Mogočneži se razbežijo. Zedekija pa ujamejo, oslepijo, zvežejo z bronastimi verigami in odvlečejo v Babilon. (2. kraljev 25:2–7) Kako žalostna posledica njegove nezvestobe!

Prestrašeni zaradi nesreče

8. a) Kako se Izaija odzove na prerokbo, ki za Jeruzalem napoveduje nesrečo? b) Kakšen prizor bo mogoče videti v Jeruzalemu?

⁸ Ta prerokba Izaija globoko gane. Reče namreč: »Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega!« (Izaija 22:4) Izaija je žaloval zaradi usode, ki je bila prerokovana Moabu in Babilonu. (Izaija 16:11; 21:2) Njegova strah in žalost pa sta še toliko večja zdaj, ko razmišlja o nesreči, ki prihaja nad njegovo lastno ljudstvo. Kar ne more se potolažiti. Zakaj? »Kajti dan je prestrašenja [zmede, SSP] in teptanja in zmešnjave od Gospoda, Jehove nad vojskami, v dolini prikazni [videnja, SSP], dan podiranja zidu in kričanja proti gori.« (Izaija 22:5) Jeruzalem bo poln divje zmede. Ljudje bodo v paniki brezciljno tavali okoli. Ko bo sovražnik začel rušiti mestno obzidje, se  bo razlegalo ‚kričanje proti gori‘. Ali to pomeni, da bodo meščani klicali k Bogu v njegovem svetem templju na gori Moriji? Morda. Vendar glede na njihovo nezvestobo to verjetno ne pomeni nič drugega kot to, da bodo njihovi kriki groze odmevali od okoliških gora.

9. Opišite vojsko, ki grozi Jeruzalemu.

⁹ Kateri sovražnik pa preti Jeruzalemu? Izaija nam pove: »Elam nosi tul, pelje zasedene vozove in konjike, in Kir odkriva ščit.« (Izaija 22:6) Sovražniki so do zob oboroženi. V njihovih vrstah so lokostrelci s tuli, polnimi puščic. Vojaki si pripravljajo bojne ščite. Pripravljeni so tudi vozovi in za boj izurjeni konji. Vojsko sestavljajo vojaki iz Elama, ki leži severno od današnjega Perzijskega zaliva, in iz Kira, ki je verjetno nekje blizu Elama. Iz omembe teh dežel je razvidno, da so napadalci prišli od zelo daleč, obenem pa tudi to, da so bili v vojski, ki je grozila Jeruzalemu v Ezekijevih dneh, morda prav lokostrelci iz Elama.

Poskusi obrambe

10. Kateri razvoj dogodkov ne pomeni nič dobrega za mesto?

¹⁰ Izaija opisuje, kako se dogodki odvijajo naprej: »Zgodi se, da bodo tvoje izbrane doline polne voz, in konjiki se razpostavijo proti vratom. In odgrnejo ogrinjalo Judovo.« (Izaija 22:7, 8a) Vozovi in konji se gnetejo v dolini zunaj Jeruzalema in se postavljajo v napad na mestna vrata. Kaj pa je »ogrinjalo Judovo«, ki ga odgrnejo? Verjetno so to mestna vrata, in če jih zavzamejo, to ne pomeni nič dobrega za branilce. * Ko to  obrambno ogrinjalo odgrnejo, lahko napadalci v mesto prosto vstopijo.

11., 12. Katere obrambne ukrepe izvedejo Jeruzalemčani?

¹¹ Izaija sedaj usmeri pozornost na poizkuse ljudstva, da bi se branilo. Njihova prva misel je – orožje! »Oziral se boš tisti dan po orožju [orožarni, SSP] v gozdni hiši. In ogledujoč razpoke mesta Davidovega, vidite, da jih je mnogo; in nabirate vode iz spodnjega ribnika.« (Izaija 22:8b, 9) Orožje imajo spravljeno v orožarni v gozdni hiši, ki jo je zgradil že Salomon. Narejena je bila iz libanonskih ceder, zato je postala znana kot ‚hiša libanonskega gozda‘. (1. kraljev 7:2–5) Opazujejo razpoke v obzidju. Zbirajo vodo, pomembno obrambno sredstvo. Ljudje vodo potrebujejo za življenje. Brez nje mesto ne more obstati. Toda opazili ste lahko, da nič ne piše, da bi se po rešitev obrnili na Jehova. Raje se zanašajo na lastna sredstva. Nikoli ne naredimo iste napake! (Psalm 127:1)

¹² Kaj narediti z razpokami v mestnem obzidju? »Štejete hiše jeruzalemske in podirate hiše, da utrdite zid [obzidje, SSP].« (Izaija 22:10) Ocenjujejo, katere hiše bi lahko porušili, da bi dobili material za popravilo razpok. Tako bi sovražniku med drugim lahko preprečili, da ne bi dobil popolnega nadzora nad obzidjem.

Nezvesto ljudstvo

13. Kako si ljudstvo skuša zagotoviti zalogo vode, toda na koga pozabljajo?

¹³ »Nabirališče delate med dvema zidoma za vode starega ribnika – ali ne ozirate se v Njega, ki je to naredil, in ne gledate Njega, ki je to osnoval zdavnaj.« (Izaija 22:11) Zbiranje vode, ki je opisano v tej in že prej v  9. vrstici, nas spominja na to, kar je storil kralj Ezekija, da bi mesto zaščitil pred napadajočimi Asirci. (2. letopisov 32:2–5) Toda prebivalci mesta v tej Izaijevi prerokbi so do skrajnosti nezvesti. Ti v nasprotju z Ezekijem med utrjevanjem obrambnega sistema mesta niti malo ne pomislijo na Stvarnika.

14. Kakšno nemodro stališče ima ljudstvo kljub Jehovovemu svarilnemu sporočilu?

¹⁴ Izaija nadaljuje: »Gospod, Jehova nad vojskami, pač kliče tisti dan na jok in plakanje in britje in opasovanje z raševino, ali glej: pri vas radost in veselje, pobijanje goved in klanje drobnice, uživanje mesa in pitje vina: ‚Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!‘ « (Izaija 22:12, 13) Jeruzalemčani nimajo prav nič slabe vesti, ker so se uprli Jehovu. Ne jokajo, si ne postrižejo las, niti ne nosijo raševnika v znak kesanja. Če bi to storili, bi jim Jehova verjetno prihranil grozote, ki so prihajale nadnje. Namesto tega pa so se predajali čutnemu uživanju. Podobno stališče imajo tudi danes mnogi, ki ne verujejo v Boga. Ker nimajo upanja niti na vstajenje od mrtvih niti na prihodnjo rajsko zemljo, si v življenju radi prizanašajo in pravijo: »Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!« (1. Korinčanom 15:32) Kako kratkovidno! Če bi le zaupali v Jehova, bi lahko imeli trajno upanje! (Psalm 4:6–8; Pregovori 1:33)

15. a) Kako se glasi Jehovovo sodno sporočilo zoper Jeruzalem in kdo njegovo obsodbo izvrši? b) Zakaj bo tako imenovano krščanstvo doletela podobna usoda, kakršna je Jeruzalem?

¹⁵ Oblegani Jeruzalemčani ne bodo vedeli, kaj je varnost. Izaija pravi: »Razodel se je GOSPOD nad vojskami ušesom mojim: Res, ta krivica vam ne bo odpuščena, dokler ne umrete! govori Gospod, Jehova nad vojskami.«  (Izaija 22:14) Zaradi trdosrčnosti ljudstva ne bo odpuščanja. Gotovo jih bo zadela smrt. To je kot pribito. Govoril je namreč Suvereni Gospod, Jehova nad vojskami. Skladno z Izaijevimi preroškimi besedami nezvesti Jeruzalem doleti nesreča dvakrat. Uniči ga babilonska vojska in kasneje še rimska. Torej bo nesreča prišla tudi nad nezvesto tako imenovano krščanstvo, katerega člani trdijo, da častijo Boga, v resnici pa ga s svojimi deli zatajujejo. (Titu 1:16) Grehi tako imenovanega krščanstva in drugih ver sveta, ki zasmehujejo Božje pravične poti, »so se nakopičili do neba«. Kakor greh odpadlega Jeruzalema je tudi njihov prevelik, da bi bil lahko odpuščen. (Razodetje 18:5, 8, 21)

Sebičen oskrbnik

16., 17. a) Kdo naslednji dobi svarilno sporočilo od Jehova in zakaj? b) Kaj se bo zgodilo s Sebnom zaradi njegovih velikih teženj?

¹⁶ Prerok zdaj preusmeri svojo pozornost od nezvestega ljudstva na nezvestega posameznika. Izaija piše: »Tako pravi Gospod, Jehova nad vojskami: Dej, stopi k tistemu oskrbniku, Sebnu, ki gospoduje hiši, in reci: Kaj hočeš ti tukaj? in koga imaš tukaj, da si tu izsekal grob sebi? izsekavaš si grob na višini, votliš v skali prebivališče sebi!« (Izaija 22:15, 16)

¹⁷ Sebna je ‚oskrbnik, ki gospoduje hiši,‘ verjetno hiši kralja Ezekija. Kot takšen ima vplivni položaj, takoj za kraljem. Od njega se veliko pričakuje. (1. Korinčanom 4:2) Toda ko bi se moral najprej posvetiti zadevam naroda, se žene za lastno slavo. Da si izklesati razkošen grob, podobnega tistemu, ki ga ima kralj, visoko na skali. Jehova to opazuje in navdihne Izaija, da tega nezvestega oskrbnika posvari:  »Glej, GOSPOD te bo vrgel, silovito vrgel, ovil te bo in zavil. Zmotal te bo v klobčič in zakotalil kakor žogo v prostrano in širno deželo. Tam boš umrl in tam bodo vozovi tvoje slave, ti, sramota dvoru svojega gospodarja. Vrgel te bom iz tvoje službe in te pahnil s tvojega mesta.« (Izaija 22:17–19, SSP) Sebna bo njegova sebičnost pripeljala tako daleč, da ne bo imel niti navadnega groba v Jeruzalemu. Kakor žoga bo vržen v daljno deželo, in tam bo umrl. To je svarilo za vse, ki jim je zaupana oblast med Božjim ljudstvom. Zloraba oblasti bo pripeljala do izgube oblasti in morda celo v pregnanstvo.

18. Kdo bo nadomestil Sebna in kaj pomeni, da bo ta dobil Sebnova službena oblačila in ključ od Davidove hiše?

¹⁸ Kako pa bo Sebna odstavljen s svojega položaja? Jehova po Izaiju pojasnjuje: »Zgodi se tisti dan, da pokličem hlapca svojega Eljakima, Hilkijevega sina. In oblečem ga v suknjo tvojo in ga utrdim s tvojim pasom, in tvoje gospostvo dam njemu v roke, in bode za očeta prebivalcem jeruzalemskim in hiši Judovi. In ključ hiše Davidove položim na ramo njegovo: ko on odpre, nihče ne  zapre, in ko zapre, nihče ne odpre.« (Izaija 22:20–22) Namesto Sebna bo torej oskrbniško službeno obleko ter ključ od Davidove hiše dobil Eljakim. Z besedo »ključ« Biblija upodablja oblast, vlado ali moč. (Primerjaj Matevž 16:19.) V starem veku je lahko kraljev svetovalec, ki so mu zaupali ključe, imel splošni pregled nad kraljevimi sobami in je morda celo odločal o tem, kdo bo v kraljevi službi. (Primerjaj Razodetje 3:7, 8.) Služba oskrbnika je torej pomembna in od vsakega, ki jo opravlja, se veliko pričakuje. (Lukež 12:48) Sebna je morda sposoben, toda ker je nezvest, ga bo Jehova nadomestil.

Simbolična klina

19., 20. a) Kako bo Eljakim dokazal, da je blagoslov svojemu ljudstvu? b) Kaj se bo zgodilo z vsemi, ki se bodo še naprej zanašali na Sebna?

¹⁹ Jehova nazadnje v simboličnem jeziku opiše prenos oblasti s Sebna na Eljakima. Takole pravi: »Zabijem ga [Eljakima] kakor klin na trdnem mestu, in za časten prestol bode očetovi hiši svoji. Nanj obesijo vso slavo očetove hiše njegove: mladike in izrastke, vsako posodico, od pitnih posod do vrčev. – Tisti dan, govori GOSPOD nad vojskami, se gane tisti klin [Sebna], ki je bil zabit na trdnem mestu, in se zlomi in pade, breme pa, ki je na njem viselo, izgine; kajti GOSPOD nad vojskami je govoril.« (Izaija 22:23–25)

²⁰ Prvi klin v teh vrsticah je Eljakim in ta bo postal »časten prestol« hiši svojega očeta, Hilkija. Od Sebna se bo razlikoval po tem, da ne bo sramotil hiše ali ugleda svojega očeta. Eljakim bo trdna opora hišnim posodam oziroma drugim kraljevim služabnikom. (2. Timoteju  2:20, 21) Drugi klin pa se nasprotno nanaša na Sebna. Zdi se sicer morda, da ga ne more nič premakniti, toda bo odstranjen. In vsi, ki se bodo še naprej zanašali nanj, bodo padli.

21. Kdo je bil, podobno kakor Sebna, v naših dneh nadomeščen, zakaj in s kom?

²¹ Sebnova izkušnja nas spominja, da bi morali vsi, ki trdijo, da častijo Boga, ter imajo kakšno službeno prednost, to izkoristiti za služenje drugim in v slavo Jehovu. Svojega položaja ne smejo zlorabiti, tako da bi obogateli ali si pridobili ugled. Tako imenovano krščanstvo denimo se že dolgo povišuje, češ da je postavljeni oskrbnik, zemeljski predstavnik Jezusa Kristusa. Vendar enako, kakor je Sebna z iskanjem lastne slave osramotil svojega očeta, tudi voditelji tako imenovanega krščanstva sramotijo Stvarnika s tem,  ko si kopičijo bogastvo in stremijo za oblastjo. Zato je leta 1918, ko je prišel čas sodbe, ki naj bi ‚se začela pri hiši Božji‘, Jehova to krščanstvo odstavil. Odkril je novega oskrbnika, ‚zvestega in preudarnega oskrbnika‘, in ga postavil nad Jezusovo zemeljsko hišo. (1. Petrov 4:17; Lukež 12:42–44, SSP) Ta sestavljeni razred se je izkazal vrednega, da prejme kraljevski »ključ« Davidove hiše. Kakor zanesljivi »klin« se je izkazal za zaupanja vredno oporo vsem različnim ‚posodam‘, namreč maziljenim kristjanom z različnimi odgovornostmi, ki se vsi zanašajo nanj, da jih bo duhovno vzdrževal. Kakor ‚tujci, znotraj vrat‘ starega Jeruzalema, so tudi ‚druge ovce‘ odvisne od tega ‚klina‘, sodobnega Eljakima. (Janez 10:16; 5. Mojzesova 5:14, SSP)

22. a) Zakaj je bil Sebna s položaja oskrbnika zamenjan ob pravem času? b) Zakaj je bil v današnjem času »zvesti in preudarni oskrbnik« postavljen ob pravem času?

²² Eljakim je zamenjal Sebna, ko so Senaherib in njegove  horde grozili Jeruzalemu. Podobno je bil tudi »zvesti in preudarni oskrbnik« postavljen v službo v času konca, ki pa se bo sklenil, ko bodo Satan in njegove sile krenile v končni napad na ‚Božji Izrael‘ in njegove spremljevalce, druge ovce. (Galatom 6:16) Kakor v Ezekijevih dneh se bo tudi ta napad končal v uničenju sovražnikov pravičnosti. Vsi, ki se opirajo na ‚klin, zabit na trdnem mestu‘, na zvestega oskrbnika, bodo preživeli, tako kakor so tudi zvesti Jeruzalemčani preživeli vdor Asircev na Judovo. Kako modro se je torej ne obešati na negotov »klin«, na tako imenovano krščanstvo!

23. Kaj se nazadnje zgodi s Sebnom in kaj se iz tega lahko naučimo mi?

²³ Kaj pa se zgodi s Sebnom? Nobenega zapisa ni o tem, kako se je to, kar je bilo v Izaiju 22:18 zanj prerokovano, izpolnilo. Takrat ko se povišuje in potem doživi ponižanje, je podoben tako imenovanemu krščanstvu, toda iz discipliniranja, ki ga je dobil, se je morda kaj naučil. V tem pa se od krščanstva zelo razlikuje. Ko Asirec Rabsak zahteva, naj se Jeruzalem vda, se z njim sestane delegacija, ki ji načeljuje Ezekijev novi oskrbnik, Eljakim. In njemu ob strani je kot kraljev tajnik prav Sebna. Očitno je še vedno v kraljevi službi. (Izaija 36:2, 22) Kako odličen pouk za vse, ki zgubijo službeni položaj v Božji organizaciji! Namesto da bi postali zagrenjeni in užaljeni, je modro, da še dalje služijo Jehovu, na katerem koli mestu jim ta dovoljuje. (Hebrejcem 12:6) Tako se bodo obvarovali nesreče, ki bo doletela tako imenovano krščanstvo. Vso večnost bodo uživali Božjo naklonjenost in blagoslov.

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]

[Slika na strani 231]

Zedekija med pobegom ujamejo in oslepijo

[Slika na strani 232, 233]

Judom, ujetim v Jeruzalemu, se ne piše nič dobrega

[Slika na strani 239]

Ezekija je namestil Eljakima kakor ‚klin, zabit na trdnem mestu‘

[Slika na strani 241]

Kakor Sebna so tudi mnogi voditelji tako imenovanega krščanstva osramotili Stvarnika s kopičenjem bogastva

[Slika na strani 242]

V današnjih dneh je bil nad Jezusovo hišo postavljen razred zvestega oskrbnika