Tretje poglavje

»Razčistimo stvari«

Izaija 1:10–31

1., 2. S kom Jehova primerja jeruzalemske in judovske voditelje ter ljudstvo in zakaj je to primerno?

JERUZALEMČANI bi se morda po obtožbah, zapisanih v Izaiju 1:1–9, radi nekako opravičili. Nedvomno hočejo s ponosom opozoriti na vse žrtve, ki so jih darovali Jehovu. Vendar v vrsticah od 10 do 15 beremo, da Jehova obsoja takšno stališče. Obsodba se začenja z naslednjimi besedami: »Čujte besedo GOSPODOVO, vodniki sodomski, poslušajte Boga našega postavo, ljudstvo gomorsko!« (Izaija 1:10)

² Sodoma in Gomora nista bili uničeni samo zaradi izprijenih spolnih početij, temveč tudi zaradi svoje trdosrčnosti in ošabnosti. (1. Mojzesova 18:20, 21; 19:4, 5, 23–25; Ezekiel 16:49, 50) Izaijevi poslušalci so gotovo iz sebe, ko slišijo, da jih Bog primerja z ljudmi teh dveh prekletih mest. * Toda Jehova svoje ljudstvo vidi takšno, kakršno je, in Izaija Božjega sporočila ne omili samo zato, da bi ‚ustrezalo njihovim ušesom‘. (2. Timoteju 4:3, EI)

3. Kaj Jehova misli s tem, ko pravi, da je »sit« daritev, ki mu jih je žrtvovalo ljudstvo, in zakaj je tako?

³ Poglejmo, kaj si Jehova misli o formalističnem čaščenju njegovega ljudstva. »Čemu mi daritev vaših množina?  pravi GOSPOD; sit sem žgalnih daritev ovnov in masti pitane živine ter krvi juncev in jagnjet in kozlov se ne veselim.« (Izaija 1:11) Ljudstvo je pozabilo, da Jehova ni odvisen od njihovih žrtev. (Psalm 50:8–13) Ničesar od tega, kar mu morda ljudje darujejo, ne potrebuje. Zato se motijo, če mislijo, da Jehovu z daritvami iz polovičnega srca delajo uslugo. Jehova pove res učinkovito govorno figuro. Reče namreč: »Sit sem.« Ali poznate občutek, ko je človek že tako natrpan s hrano, da se mu že samo pogled nanjo upira? Podobno je Jehova čutil o teh daritvah, skrajno so se mu upirale!

4. Kako je v Izaiju 1:12 poudarjena praznost Izraelovega obiskovanja jeruzalemskega templja?

⁴ Jehova nadaljuje: »Ko prihajate, da se prikažete pred obličjem mojim – kdo je zahteval to od roke vaše, da teptate veže moje?« (Izaija 1:12) Mar ni prav Jehovov zakon od ljudstva zahteval, naj ‚se prikaže pred njegovim obličjem‘ oziroma naj pride v njegov tempelj v Jeruzalemu? (2. Mojzesova 34:23, 24) To je res. Toda ljudstvo prihaja tja iz golega formalizma, čisto čaščenje jemljejo zgolj rutinsko, in ne iz čistih nagibov. Jehovu njihovi številni obiski njegovih dvorov pomenijo navadno ‚teptanje‘, zaradi česar se zgolj obrabljajo tla, in nič drugega.

5. Kaj so med drugim delali Judje v znak čaščenja in zakaj je to postalo Jehovu »v breme«?

⁵ Nič čudnega, da Jehova zdaj uporabi še krepkejše besede! »Ne prinašajte več daril ničevih! Kadilo mi je gnusoba; ob mlaju in v soboto in kadar sklicujete zbor ne morem prenašati krivice [izkoriščanja skrivnostne moči, NW] in hkrati prazničnega zborovanja. Mlaje vaše in praznike vaše sovraži duša moja, zoprni so mi, težko jih prenašam.« (Izaija 1:13, 14) Žitne daritve, kadilo, sobote in praznična zborovanja, vse to je zajeto v postavi, ki jo je Bog dal  Izraelu. Glede ‚mlajev‘ postava veleva samo to, naj se jih obhaja, vendar so postopoma iz tega zrasla tudi druga koristna izročila. (4. Mojzesova 10:10; 28:11) Mlaj imajo za mesečno soboto, dan, ko se ljudstvo zdržuje dela in se zbere, da bi se učilo od prerokov in duhovnikov. (2. kraljev 4:23; Ezekiel 46:3; Amos 8:5) Z vsem tem ni nič narobe. Problem je le v tem, da vse to delajo zato, da bi jih drugi videli. Poleg tega se Judje ob formalnem spolnjevanju Božje postave obračajo še k ‚skrivnostni moči‘ oziroma spiritističnim običajem. * Zato je Jehovu vse, s čimer ga častijo, ‚zoprno [v breme, EI]‘.

6. V kakšnem smislu je Jehovu kaj »težko«?

⁶ Kako pa bi lahko bilo Jehovu kaj »težko«? Navsezadnje ima ‚presilno moč [. . .]; on ne opeša in se ne utrudi‘. (Izaija 40:26, 28) Jehova uporablja žive govorne figure, da bi lahko razumeli njegove občutke. Ali ste že kdaj nosili težko breme tako dolgo, da vas je bolela že sleherna kost in ste komaj čakali, da bi se ga lahko znebili? In prav tako Jehova čuti glede hinavskega čaščenja njegovega ljudstva.

7. Zakaj Jehova noče več poslušati molitev svojega ljudstva?

⁷ Jehova sedaj opozori na eno najzaupnejših in osebnih čaščenjskih del. »In ko iztezate roke [dlani, NW] svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi.« (Izaija 1:15) Iztezanje dlani, iztegovanje rok z navzgor obrnjenimi dlanmi, je znak prošnje. Jehovu pa je takšna drža postala nesmiselna, saj so njihove roke polne krvi. Nasilje se širi po deželi. Zatiranje slabotnih je nekaj vsakdanjega. In to, da takšni pokvarjeni,  sebični ljudje molijo k Jehovu in prosijo za blagoslove, je nekaj gnusnega. Nič čudnega, da Jehova pravi »Ne slišim«!

8. Kakšno napako dela tako imenovano krščanstvo danes in kako se v podobno zanko ujamejo tudi nekateri kristjani?

⁸ Podobno si danes tako imenovano krščanstvo s stalnim ponavljanjem praznih molitev in drugimi pobožnimi ‚deli‘ ni moglo pridobiti Božje naklonjenosti. (Matevž 7:21–23) Zelo pomembno je, da se tudi mi ne bi ujeli v isto zanko. Tu in tam morda kak kristjan začne resno grešiti, potem pa razmišlja, da bi to, kar počne, kar zakril in bil bolj dejaven v krščanski občini, misleč, da bo to nekako odtehtalo njegov greh. Takšna formalistična dela ne ugajajo Jehovu. Kot pokažejo nadaljnje Izaijeve vrstice, je zdravilo za duhovno bolezen samo eno.

 Zdravilo za duhovno bolezen

9., 10. Kako pomembna je pri našem čaščenju Jehova čistost?

⁹ Jehova, ta sočutni Bog, sedaj spregovori v prisrčnejšem, privlačnejšem tonu. »Umijte se, očistite se, odpravite hudobnost dejanj svojih izpred mojih oči, nehajte delati hudo; učite se delati dobro, iščite pravice, tlačenemu pomagajte [spravite v red zatiralca, NW], pravico sodite siroti, potezajte se za vdovo!« (Izaija 1:16, 17) V teh vrsticah je nanizanih kar devet velelnikov ali zapovedi. Prve štiri zapovedi so negativne v tem smislu, da govorijo o odpravi greha. Zadnjih pet pa so zapovedi, ki navajajo na pozitivna dela, ki prinašajo Jehovov blagoslov.

¹⁰ Umivanje in čistoča sta že od nekdaj pomemben del čistega čaščenja. (2. Mojzesova 19:10, 11; 30:20; 2. Korinčanom 7:1) Toda Jehova želi, da gre očiščevanje dlje, v samo srce njegovih častilcev. Najpomembnejši sta moralna in duhovna čistost, in to ima Jehova tudi v mislih. Pri prvih dveh zapovedih v 16. vrstici ne gre zgolj za ponavljanje. Neki hebrejski slovničar domneva, da se prva, »umijte se«, nanaša na začetno očiščevalno dejanje, druga, »očistite se«, pa na nenehen trud, da bi ostali čisti.

11. Kaj bi morali storiti, da bi se grehu postavili po robu, in česa ne smemo nikoli storiti?

¹¹ Pred Jehovom se ne da ničesar skriti. (Job 34:22; Pregovori 15:3; Hebrejcem 4:13) Zato lahko njegova zapoved, »Odpravite hudobnost dejanj svojih izpred mojih oči«, pomeni le eno: da naj nehajo delati hudo. To tudi pomeni, naj ne poskušajo skriti resnih grehov, saj je to že samo po sebi greh. Knjiga Pregovori 28:13 svari: »Kdor prikriva pregrehe svoje, ne bo imel sreče, kdor pa se jih obtoži in jih zapusti, doseže usmiljenje.«

12. a) Zakaj je pomembno ‚učiti se delati dobro‘? b) Kako lahko še zlasti starešine upoštevajo navodili, naj ‚iščejo pravice‘ in ‚spravijo v red zatiralca‘?

 ¹² Iz pozitivnih del, ki jih Jehova zapoveduje v 17. vrstici 1. poglavja, se lahko veliko naučimo. Če ste opazili, ne piše le »delajte dobro«, temveč »učite se delati dobro«. (Poudarili mi.) Da pa bi razumeli, kaj je dobro v Božjih očeh, in želeli potem tako tudi ravnati, je treba osebno preučevati Božjo Besedo. Nadalje Jehova ne reče le »izvršujte pravico«, temveč »iščite pravice«. (Poudarili mi.) Celo izkušeni starešine morajo temeljito preiskovati Božjo Besedo, da bi v kakšnih zapletenih zadevah našli pravično pot. Kot Jehova nadalje zapoveduje, pa so starešine dolžni tudi ‚spraviti v red zatiralca‘. Ta navodila so za današnje krščanske pastirje pomembna, saj želijo čredo obvarovati pred ‚grabljivimi volkovi‘. (Dejanja 20:28–30)

13. Kako lahko danes upoštevamo zapovedi glede dečka brez očeta in vdove?

¹³ Zadnji zapovedi pa zadevata nekatere od ranljivejših med Božjim ljudstvom: sirote in vdove. Svet takšne, če se le da, izkoristi, vendar med Božjim ljudstvom ne sme biti tako. Ljubeči starešine dečkom in deklicam v občini, ki nimajo očeta, ‚sodijo‘ tako, da jim pomagajo doseči pravico in zaščito v svetu, ki jih hoče izkoristiti in pokvariti. Starešine se tudi ‚potezajo‘ za vdovo oziroma »si prizadevajo« v njeno korist (kar lahko hebrejska beseda prav tako pomeni). Seveda pa želimo biti vsi kristjani zatočišče, vir tolažbe in pravice vsem tistim med nami, ki to potrebujejo, saj so tudi takšni Jehovu dragoceni. (Miha 6:8; Jakob 1:27)

14. Kaj koristnega nam sporoča Izaija 1:16, 17?

¹⁴ Jehova nam v teh devetih zapovedih pošilja zares odločno in koristno sporočilo! Nekateri, ki se zapletejo v  greh, se prepričujejo, da enostavno ne morejo delati prav. Vendar takšno razmišljanje človeku jemlje pogum. Poleg tega pa se motijo. Jehova ve in želi, da tudi mi vemo, da se lahko z njegovo pomočjo vsak grešnik odvrne od svoje grešne poti, se spremeni in začne delati prav.

Sočutna, pravična prošnja

15. Kako je besedna zveza »razčistimo stvari med seboj« včasih narobe razumljena in kaj pravzaprav pomeni?

¹⁵ Jehova sedaj spregovori s še večjo toplino in sočutjem. »Pridite vendar, in razložimo si pravdo svojo [razčistimo stvari med seboj, NW], pravi GOSPOD. Ako so grehi vaši kakor škrlat, bodo beli kakor sneg; ako so rdeči kakor karmezin, bodo beli kakor volna.« (Izaija 1:18) Povabilo, s katerim se pričenja ta čudovita vrstica, je pogosto narobe razumljeno. V The New English Bible denimo piše »dogovorimo se«, kakor da bi obe strani morali malo popustiti, da bi dosegli soglasje. Pa ni tako! Jehova ni nič kriv, še najmanj pa glede svojega ravnanja s tem upornim, hinavskim ljudstvom. (5. Mojzesova 32:4, 5) Vrstica ne govori o sporazumnem dogovarjanju med enakimi, temveč o forumu za dosego pravice. Videti je, kakor da bi Jehova Izrael pozval k sodnemu procesu.

16., 17. Kako vemo, da je Jehova pripravljen odpustiti tudi resne grehe?

¹⁶ Morda je to nekoliko zastrašljivo, toda Jehova je najbolj usmiljen in sočuten sodnik. V odpuščanju se z njim ne more kosati nihče. (Psalm 86:5) Edino on lahko odvzame Izraelu grehe, ki so »kakor škrlat«, in jih očisti tako, da so »beli kakor sneg«. Niti človek s svojim trudom niti neka predpisana dela, žrtve ali molitve ne morejo odstraniti madeža greha. Človeka lahko greha očisti le Jehova, tako da mu odpusti. To pa stori pod pogoji, ki jih sam postavi, in eden od teh je iskreno, srčno kesanje.

 ¹⁷ Ta resnica je tako pomembna, da jo Jehova v pesniški različici ponovi: grehi kakor »karmezin« bodo postali kakor nova, nepobarvana, bela volna. Jehova želi, da vemo, da nam res odpušča grehe, celo zelo hude, če le vidi, da se iskreno kesamo. Vsi, ki jim je težko verjeti, da to velja tudi zanje, bi morali preučiti primere, kakršen je Manasejev. Manase je hudo hudo grešil, in to vrsto let. Pa vendar se je pokesal in bilo mu je odpuščeno. (2. letopisov 33:9–16) Jehova želi, da vsi, tudi kateri so hudo grešili, vemo, da lahko z njim še vedno »razčistimo stvari«.

18. Kaj je dal Jehova na izbiro svojemu upornemu ljudstvu?

¹⁸ Jehova svoje ljudstvo spominja, da je pred njimi izbira. »Če me boste radi poslušali, boste uživali [jedli, NW] dobrine dežele. Če pa nočete in se upirate, vas meč požre, kajti GOSPODOVA usta so govorila.« (Izaija 1:19, 20, SSP) Tu Jehova poudarja stališče in skuša to izraziti s še eno slikovito govorno figuro. Judje imajo na izbiro dvoje: da jedo ali pa da so požrti. Če bodo radi poslušali in ubogali Jehova, bodo jedli dobrine dežele. Če pa bodo vztrajali pri svojem uporniškem stališču, bodo požrti, in to z mečem svojih sovražnikov! Človek si kar težko predstavlja, da bi si katero ljudstvo izbralo meč sovražnikov, namesto usmiljenja in obilja Boga, ki rad odpušča. Pa vendar je z Jeruzalemom bilo tako, kot bomo lahko videli v naslednjih Izaijevih vrsticah.

Žalostinka za ljubljenim mestom

19., 20. a) Kako je Jehova izrazil občutek izdajstva? b) V kakšnem smislu je ‚pravičnost stanovala v Jeruzalemu‘?

¹⁹ Iz Izaija 1:21–23 lahko vidimo, kako zelo hudobno mesto je v tem času Jeruzalem. Izaija zdaj začne navdihnjeno pesem, ki ima obliko žalostinke: »O kako se je v  nečistnico izprevrglo mesto zvesto! Polno je bilo pravice, pravičnost je stanovala v njem, a sedaj morilci!« (Izaija 1:21)

²⁰ Kako zelo je padlo mesto, Jeruzalem! Nekoč zvesta žena je zdaj postala nečistnica. Ali bi lahko še nazorneje prikazali občutek izdajstva in razočaranja, ki ga je čutil Jehova? »Pravičnost je stanovala v« tem mestu. Kdaj pa? V Abrahamovih dneh, torej še pred Izraelom, se je to mesto imenovalo Salem. Vladal mu je moški, ki je bil hkrati kralj in duhovnik. Ime mu je bilo Melhizedek, kar pomeni »kralj pravičnosti«, in očitno mu je to ime kar ustrezalo. (Hebrejcem 7:2; 1. Mojzesova 14:18–20) Kakih 1000 let po Melhizedeku je Jeruzalem dosegel svoj največji razcvet, in sicer pod vlado kraljev Davida in Salomona.  »Pravičnost je stanovala v njem« še zlasti takrat, kadar so njegovi kralji dajali ljudstvu zgled, s tem da so živeli po Jehovovih načelih. Toda v Izaijevih dneh so ti časi le še spomin na davne dni.

21., 22. Kaj predstavljata žlindra in razvodenelo pivo ter zakaj si judovski voditelji zaslužijo takšen opis?

²¹ Videti je, da večji del problema predstavljajo voditelji ljudstva. Izaija svojo žalostinko takole nadaljuje: »Srebro tvoje se je izpremenilo v žlindro, žlahtno vino [pivo, NW] tvoje je z vodo zmešano. Knezi tvoji so uporniki in tovariši tatov; vsak izmed njih ljubi darila in hodi za podkupili, siroti [dečku brez očeta, NW] ne sodijo pravice in vdove pravda ne prihaja do njih.« (Izaija 1:22, 23) Izaija z dvema zaporednima besednima ilustracijama pripravi podlago za to, kar sledi. Kovač v svoji delavnici stali srebro ter loči žlindro in jo vrže stran. Izraelski knezi in sodniki so podobni žlindri, ne srebru, zato jih je treba odstraniti. Nič bolj niso uporabni od piva, ki mu primešajo vodo in tako zgubi svoj okus. Takšna pijača ni za nobeno drugo rabo, kakor da jo zlijejo stran!

²² Iz 23. vrstice spoznamo, zakaj si voditelji zaslužijo takšen opis. Mojzesovska postava je Božje ljudstvo oplemenitila, ločevala ga je od drugih narodov, med drugim tako, da je določala zaščito sirot in vdov. (2. Mojzesova 22:22–24) Toda v Izaijevih dneh ima deček brez očeta kaj malo upanja, da bo dosegel ugodno sodbo. In vdova ne more dobiti niti človeka, ki bi prisluhnil njenemu primeru, kaj šele, da bi se kdo potegnil zanjo. Ti sodniki in voditelji so prezaposleni s svojimi lastnimi interesi. Ljubijo podkupnine in darila, tovariši so si s tatovi; očitno ščitijo zločince, medtem ko pustijo, da žrtve trpijo. Še hujše pa je to, da se ‚uporno‘ oziroma zakrknjeno držijo svoje poti. Kako žalostne razmere!

 Jehova bo svoje ljudstvo prečistil

23. Kaj vse Jehova čuti do svojih nasprotnikov?

²³ Jehova ne bo vedno trpel takšne zlorabe moči. Izaija nadaljuje: »Zato pravi Gospod, Jehova nad vojskami, Mogočni Izraelov: Aha, tolažbe si dobodem pri svojih nasprotnikih [rešil se bom svojih nasprotnikov, NW] in maščeval se bom nad svojimi sovražniki.« (Izaija 1:24) Jehova ima v tej vrstici tri naslove, ki poudarjajo njegovo upravičeno gospostvo in veliko moč. Vzklik »aha« verjetno pomeni, da je Jehova sedaj svojemu usmiljenju dodal še odločenost, da bo ukrepal skladno s svojo jezo. Za to ima gotovo svoj razlog.

24. Kako se je Jehova namenil prečistiti svoje ljudstvo?

²⁴ Jehovu je postalo sovražno njegovo lastno ljudstvo. Zato si popolnoma zaslužijo, da jih kaznuje. Jehova se jih bo »rešil« oziroma znebil. Toda ali to pomeni popolno, trajno zatrtje njegovega imenskega ljudstva? Ne, saj Jehova nadaljuje: »In iztegnem roko svojo proti tebi, da dočista izžgem [z lužno soljo pretopim, EI] žlindro tvojo in odpravim vso primes kovine tvoje.« (Izaija 1:25) Jehova sedaj za ponazoritev uporabi proces prečiščevanja. V starih časih so prečiščevalci pogosto dodajali lužno sol, da so laže ločili žlindro od dragocene kovine. Podobno bo tudi Jehova svoje ljudstvo ‚strahoval zmerno‘, saj v njem ne vidi zgolj hudobije. Iz njega bo odstranil le »primes«, trmaste, nezaželene posameznike, ki se nočejo učiti in ubogati. * (Jeremija 46:28) Izaija je s temi besedami imel prednost napisati zgodovino vnaprej.

25. a) Kako je Jehova prečistil svoje ljudstvo leta 607 pr. n. š.? b) Kdaj je Jehova prečistil svoje ljudstvo v sodobnem času?

²⁵ Jehova je res prečistil svoje ljudstvo. Odstranil je žlindro,  pokvarjene voditelje in druge upornike. Leta 607 pr. n. š., precej časa po Izaiju, je bil Jeruzalem uničen, prebivalci pa za 70 let pregnani v Babilon. To je tudi nekakšna vzporednica Božjemu ukrepanju veliko pozneje. Prerokba iz Malahija 3:1–5, ki je bila napisana precej po pregnanstvu v Babilonu, je odkrila, da se bo Bog prečiščevanja lotil še enkrat. Meri na čas, ko bo Bog Jehova prišel v svoj duhovni tempelj skupaj z ‚Angelom zaveze‘, Jezusom Kristusom. To se je očitno zgodilo ob koncu prve svetovne vojne. Jehova je tedaj preiskal vse, ki so trdili, da so kristjani ter ločil prave od lažnih. In s kakšnim izidom?

26.–28. a) Kako se je Izaija 1:26 izpolnil prvič? b) Kako se je ta prerokba izpolnila v našem času? c) Kako lahko ta prerokba koristi današnjim starešinam?

²⁶ Jehova odgovarja: »Zopet postavim sodnike tvoje, kakor so bili prej, in svetovalce tvoje kakor v začetku. Potem te bodo imenovali Mesto pravičnosti, zvesto mesto. Sion bo odkupljen s sodbo in njegovi, ki se vrnejo, s pravičnostjo.« (Izaija 1:26, 27) Ta prerokba se je prvič spolnila na starem Jeruzalemu. Po vrnitvi pregnancev v njihovo ljubljeno mesto leta 537 pr. n. š. so bili spet postavljeni zvesti sodniki in svetovalci, kakršni so bili tisti v starih časih. Preroka Hagaj in Zaharija, duhovnik Jozua, pisar Ezra in guverner Zerubabel so vsi vodili in usmerjali zvesti ostanek, ki se je vrnil, da je hodil po Božjih poteh. Vendar pa je v 20. stoletju prišlo do še pomembnejše spolnitve.

²⁷ Leta 1919 je Jehovovo novodobno ljudstvo uspešno prestalo obdobje preizkušanja. Osvobojeno je bilo iz duhovnih okov Babilona Velikega, svetovnega krivoverstvenega imperija. Razlika med tem zvestim maziljenim ostankom in odpadniško duhovščino tako imenovanega  krščanstva je postala očitna. Bog je ponovno blagoslovil svoje ljudstvo, ko mu je ‚zopet postavil sodnike in svetovalce‘, zveste može, ki ljudstvu svetujejo skladno z Božjo Besedo, in ne po človeških izročilih. Danes je med vse manjšo ‚malo čredo‘ in njenimi vse številnejšimi milijonskimi tovariši, ‚drugimi ovcami‘, na tisoče takšnih mož. (Lukež 12:32; Janez 10:16; Izaija 32:1, 2; 60:17; 61:3, 4)

²⁸ Starešine se stalno zavedajo, da morajo v občini včasih ukrepati kot ‚sodniki‘, da bi jo ohranili moralno in duhovno čisto ter popravljali prestopnike. Zelo si prizadevajo, da bi ravnali tako kakor Bog, da bi posnemali njegov usmiljen, uravnovešen čut za pravico. V večini primerov pa služijo kot ‚svetovalci‘. To je seveda čisto nekaj drugega od knezov ali tiranov. Poleg tega se zelo trudijo, da ne bi nikoli dajali niti najmanjšega vtisa, kakor da so »gospodovalci svoje [Božje, NW] posesti«. (1. Petrov 5:3)

29., 30. a) Kaj je Jehova objavil za vse, ki se nočejo udeležiti očiščevanja? b) V katerem pogledu se ljudstvo ‚sramuje‘ svojih dreves in vrtov?

²⁹ Kako pa je z »žlindro« iz Izaijeve prerokbe? Kaj se zgodi s tistimi, ki se nočejo udeležiti Božjega očiščevalnega procesa? Izaija nadaljuje: »Ali odpadniki in grešniki bodo vsi hkrati strti, in kateri zapuste GOSPODA, poginejo. Zakaj osramočeni bodo spričo malikovalskih  hrastov [mogočnih dreves, NW], ki ste jih želeli, in rdečica vas oblije zaradi vrtov, ki ste jih izvolili.« (Izaija 1:28, 29) Vsi, ki odpadejo in grešijo proti Jehovu, s tem da se, vse dokler ni prepozno, ne zmenijo za svarilna sporočila njegovih prerokov, bodo zares »strti« in »poginejo«. To se zgodi leta 607 pr. n. š. Kaj pa pomenijo drevesa in vrtovi?

³⁰ Judje imajo stalno težavo z malikovalstvom. Drevesa, vrtovi in gaji se pogosto pojavljajo v njihovih poniževalnih početjih. Častilci Baala in njegove spremljevalke Astarte denimo verjamejo, da v sušnem obdobju ti dve božanstvi umreta in sta pokopani. Da bi jima pomagali zbuditi se in združiti ter tako prinesti v deželo rodovitnost, se ti malikovalci zberejo in se vdajajo sprijenim spolnim početjem pod »svetimi« drevesi v gajih ali vrtovih. Ko se v deželo spet vrneta dež in rodovitnost, zasluge za to pripisujejo tema krivima bogovoma, in malikovalcem se zdi, da je njihovo vraževerje s tem zopet potrjeno. Toda ko Jehova te uporne malikovalce stre, jih noben malikovalski bog ne zaščiti. Uporniki se teh nebogljenih dreves in vrtov ‚sramujejo‘.

31. Kaj doleti malikovalce, kar je hujše od sramote?

³¹ Malikovalske Jude pa doleti še nekaj hujšega od sramote. Jehova sedaj spremeni ponazoritev in samega malikovalca primerja z drevesom. »Kajti podobni bodete hrastu [velikemu drevesu, NW], ki mu vene listje, in podobni vrtu, ki nima nič vode.« (Izaija 1:30) Ta ponazoritev je v vročem, suhem bližnjevzhodnem podnebju ustrezna. Nobeno drevo ali vrt ne more dolgo obstajati brez rednega oskrbovanja z vodo. Izsušeno rastlinje je še posebej dovzetno za ogenj. Torej čisto logično sledi ponazoritev v 31. vrstici.

32. a) Kdo je »krepki mož«, o katerem govori 31. vrstica? b) V katerem pomenu bo postal »predivo«, katera »iskra« ga bo vnela in s kakšnim izidom?

 ³² »Najhrabrejši [krepki mož, NW] bode kakor predivo in delo njegovo kakor iskra, in oboje bo gorelo skupaj, in ne bode nikogar, ki bi pogasil.« (Izaija 1:31) Kdo pa je ta »krepki mož«? Hebrejski izraz zaznamuje moč in bogastvo. Verjetno se nanaša na uspešnega, samozavestnega privrženca krivih bogov. V Izaijevih dneh, pa tudi v današnjih, ne manjka ljudi, ki zavračajo Jehova in njegovo čisto čaščenje. Nekateri so celo videti uspešni. Vendar Jehova svari, da bodo takšni možje kakor »predivo«, surova lanena vlakna, tako krhka in suha, da bodo razpadla tako rekoč že ob samem vonju ognja. (Sodniki 16:8, 9) Plod malikovalčevega dela, pa naj bodo to maliki, bogastvo ali tisto, kar pač časti namesto Jehova, bo kakor »iskra«. Oboje, iskro in predivo, pa bo pogoltnil, izbrisal ogenj, ki ga nihče ne bo mogel pogasiti. Nobena sila v vesolju ne more ovreči Jehovovih popolnih razsodb.

33. a) Kako tudi Božja svarila o prihajajoči sodbi odražajo Jehovovo usmiljenje? b) Kakšno možnost Jehova sedaj daje človeštvu in kako to zadeva prav vsakega med nami?

³³ Ali se to zadnje sporočilo ujema s sporočilom usmiljenja in odpuščanja v 18. vrstici? Seveda se! Jehova je dal takšna svarila zapisati in posredovati po svojih služabnikih ravno zato, ker je usmiljen. On niti najmanj »noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Za vsakega današnjega pravega kristjana je prednost, da sme človeštvu oznanjati Božja svarilna sporočila, tako da imajo lahko skesani posamezniki korist od Božjega velikodušnega odpuščanja in živijo večno. Kako prijazno je od Jehova, da daje človeštvu možnost, da z njim ‚razčisti stvari‘, preden bo prepozno!

[Podčrtna opomba]

[Vprašanja]